Franja

δίαιτα¹, ἡ [Et. sor. βίος, διαι- iz gwi-jē(i), gl. ζῆν] 1. a) življenje, život, način življenja, obnašanje, občevanje, zmernost (red) v jedi in pijači, dieta; b) hrana, živež. 2. prebivališče, stanovanje δίαιταν ποιοῦμαι, ἔχω prebivam, stanujem.

δια-κινδῡνεύω grem, zaidem, zabredem v nevarnost (bitko), izpostavljam se nevarnosti, sem v nevarnosti πρό, ὑπέρ τινος za kaj; lotim se koga, merim se s kom πρός τινα; πρὸ τοῦ βασιλέως izpostavljam življenje v nevarnost za kralja; upam si, drznem se εἰσπλεῦσαι.

δια-πλέκω 1. vpletam, spletam. 2. spletem do konca, τὸν βίον dovršim, dokončam življenje.

δια-πλέω, ion. -πλώω peljem se skozi ali črez, preplovem, prejadram, prepeljem se εἴς τι, τί; βίον prebijem (preživim) življenje.

δια-τελέω 1. trans. popolnoma dovršim, (do)končam ὁδόν; βίον, ἔτη, preživim; abs. dospem kam. 2. intr. vztrajam v (do konca), ostanem; μαχόμενος vztrajam v boju, sem neprestano v boju; ἀνυπόδητος vedno sem bos; s pt. izraža trajno stanje ter se sloveni z: 'neprestano', 'neprenehoma', μετ' ἀλλήλων διὰ βίου διατελοῦντες celo življenje ostanejo med seboj združeni.

ἐκ-πονέω 1. (umetno) izdelujem, napravljam, izvršujem, pripravljam, πέπλοισιν krasim. 2. obdelujem γῆν. 3. pridelujem (tudi med.), prebavljam (tudi med.). 4. urim, vežbam telo, marljivo se bavim s čim, trudim se za kaj, βίον prerijem se s trudom skozi življenje; πρὸς μάθησιν trudim se za napredek v znanostih.

ἐκ-τρῑ́βω [fut. ἐκτριβήσομαι] 1. iztarem, izkrešem πῦρ; πέτρον ἐν πέτροισι krešem kamen ob kamnu, βίον bedno prebijem život, nesrečno končam življenje. 2. ion. in poet. odrgnem, iztrebim, uničim, zatrem; pass. poginem.

ἔμ-πορος, ὁ (πορεῖν) 1. kdor popotuje na tuji ladji, popotnik. 2. trgovec, veletržec, vojni zalagatelj; pren. κακὴ ἔμπορος βίου ki s svojim življenjem slabo trguje, ki življenje pod nič proda.

ἔπ-ειτα adv. (εἶτα), ion. ἔπειτεν, v krazi κἄπειτα 1. potem, nato, zatem, pozneje, nadalje, posebno pri naštevanju: πρῶτον μέν … ἔπειτα δέ; ὁ ἔπειτα poznejši, ὁ ἔπειτα χρόνος poznejši čas, εἰς τὸν ἔπειτα χρόνον v prihodnje, za bodočnost, za vse čase, ὁ ἔπειτα βίος poznejše življenje, οἱ ἔπειτα potomci, τὸ ἔπειτα bodočnost, ἡ εἰς τὸ ἔπειτα δόξα slava pri potomcih. 2. stoji pogosto v poreku, da kaj poudarja: nato, potem ἐκέλευσεν αὐτὸν συνδιαβάντα ἔπειτα ἀπαλλάττεσθαι. 3. torej, potemtakem, in vendar, vkljub temu; posebno za participi in v vprašalnih stavkih: ἔπειτ' οὐκ οἴει φροντίζειν; torej meniš, da ne skrbe? κἄπειτ' ἔκτας; in vendar si jih umorila?

ἐπιτήδευμα, ατος, τό ἐπιτήδευσις, εως, ἡ 1. opravilo, opravek, delo, posel, obrt, učenje, prizadevanje, skrb τινός, βιότου skrbi za življenje. 2. obnašanje, vedenje πρός τινα, običaji τὰ τῆς χώρας, način življenja, značaj, ἡ πᾶσαν ἐς ἀρετὴν νενομισμένη ἐπιτήδευσις zakonito ravnanje, krepostno življenje.

ἔσχ-ατος 3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσχατον βαίνω grem do skrajne meje, τινός česa, ἐπὶ τὸ ἔσχατον τοῦ ἀγῶνος ἔρχομαι storim vse, kar je mogoče, napnem vse žile. – adv. ἐσχάτως do skrajnosti, silno, zelo NT, ἐσχάτως ἔχω umiram, sem v zadnjih dihljajih NT.

εὐωχία, ἡ gostovanje, gostitev, gostija, lahkoživost, razkošno življenje.

ἐφ-ίστημι, ion. ἐπ-ίστημι [gl. ἵστημι; tr. fut. ἐπιστήσω, aor. ἐπέστησα, pass. ἐπεστάθην; med. ἐπεστησάμην, intr. ἐφίσταμαι, fut. ἐπιστήσομαι, aor. ἐπέστην, pf. ἐφέστηκα, 3. pl. ἐφεστᾶσι, ep. inf. ἐφεστάμεν(αι), pt. ἐφεσταότες, plpf. ἐφεστήκειν, 3. pl. ἐφέστᾰσαν; ion. pf. ἐπέστηκα, pt. ἐπεστεῶτες] I. trans. 1. act. in pass. a) postavljam koga na (nad) kaj, dajem komu oblast nad kom, postavljam na čelo (za čuvarja, upravitelja) τινά τινι, ἐπί τινι; b) postavljam poleg, zraven česa, k čemu; κύκλῳ τὸ σῆμα ἱππέας postavljam okrog groba konjenike; c) α.) urejam, prirejam ἀγῶνα, τινί komu na čast; β.) ustavim, udržim στράτευμα; tudi abs. ἐπιστήσας(sc. ἵππον) ustavil se je. 2. med. postavljam na čelo. II. intr. 1. a) stopam na kaj, ustopim se na kaj τινί, ἐπί τινι; pf. stojim na čem, sem na (pri) čem πύλαι ἐφειστήκεσαν; τὸ ἐπιστάμενον τοῦ γάλακτος kar se nahaja na mleku, gornji del; b) stopam zraven koga, pristopim h komu, bližam se komu τινί, ἐπί, παρά τινι, ἐπί τι, ἔς τι; o času: nastopim τὸ ἔαρ, ὁ καιρὸς ἐφέστηκε čas je blizu NT; pf. stojim zraven οἱ λέβητες ἐπεστεῶτες; c) zadenem koga, iznenadim, prigodim se, πρίν μοι τύχη τοιάδ' ἐπέστη predno me je taka usoda zadela, ὡς ἂν μεταβολαὶ ἐφιστῶνται kakor se pač človeško življenje izpreminja; ὄλεθρός τινι poguba doleti NT, ἡ ἡμέρα αἰφνίδιος ἐπί τινα dan pride komu iznenada NT; d) stopim nasproti (sovražno), nastopim proti komu, vzdignem se nad koga, napadem koga τινί, ἐπί τινος, ἐπὶ τῇ πόλει pomaknem se (pridem) pred mesto; tlačim, stiskam μόχθοι ἐφεστῶτές τινι; βάσιν τινά zastopim komu pot. 2. pren. a) stojim na strani, pomagam komu τινί; b) stojim na čelu, načelujem, postavljen sem črez kaj, nadzorujem kaj τινί, ἐπί τινι, ἐπί τινος; ὁ ἐφεστηκώς, ἐφεστώς, ion. ἐπεστεώς, pl. ἐπεστεῶτες: predstojnik, vodnik, načelnik, nadzornik; c) lotim se česa, bavim se s čim, grem nad kaj τινί, ἐπί τι; d) sem blizu, čakam koga, prežim na koga κῆρες θανάτοιο, οἷοι νῷν ἐφεστᾶσιν σκοποί; e) ustavim se, postojim, ἐπιστὰς περιέμεινα ustavil sem se in sem počakal; τοῦ πλοῦ preneham.

ζάω, skrč. ζῶ [Et. iz ζηjω, kor. g^wjē-, ζώω iz g^wjō-jō; sor. βίος, lat. vivo, slov. živ. – Obl. ζῇς, ζῇ itd.; fut. ζήσω, -ομαι, aor. ἔζησα, nav. βιώσομαι, ἐβίων; ep. ion. poet. ζώω, ep. inf. ζωέμεν(αι)]. 1. živim, ἀπό, ἔκ τινος ob čem, od česa; sem pri življenju, sem živ; οἱ ζῶντες ljudje; τὸ ζῆν življenje; ζάω τινί živim za koga. 2. sem pri moči, sem krepek, trajam, ostanem v moči ali veljavi νόμοι, μαντεῖα; φλόξ tlim.

ζωάγρια, τά ep. ion. plačilo, nagrada za rešitev življenja, δῶρα λάμψονται ζωάγρια Κροίσου darove bodo dobili zato, ker so Krezovo življenje rešili.

ζωγρέω¹ (ζωός + ἀγρέω) 1. lovim, ujamem koga živega, darujem komu življenje, prizanesem. 2. imam koga živega v ječi (Her. 3. 52).

ζωή, ἡ, ion. ζόη (ζάω) 1. življenje, življenjska doba, način življenja, παρὰ τὴν ζόην v teku (za) življenja. 2. hrana, živež, ζόην ποιοῦμαι ἔκ τινος prehranjujem se s čim. 3. ep. imetje, premoženje.

ἡδυπάθεια, ἡ (ἡδυ-παθής) lahko in udobno življenje, lahkoživost, razkošnost.

ἡμέρα, ἡ, ion. -ρη, dor. ἁμέρα (gl. ἦμαρ) 1. dan (opp. noč), čas od enega solnčnega vzhoda do drugega; a) ἡμέρας po dnevu, μέσης ἡμέρας opoldne, τῇδε τῇ ἡμέρᾳ tega dne, ὑστέρησε πέντε ἡμέραις zapoznil se je za pet dni, τριῶν ἡμερέων v teku treh dni, ἑκάστης ἡμέρας vsak dan, τρίτην ἡμέραν αὐτοῦ ἥκοντος tretji dan po njegovem prihodu; ἡμέραν ἐξ ἡμέρας, dan na dan, ἡ πρὸ τοῦ ἡμέρα prejšnji dan; b) s predlogi: ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s (prvim) svitom, ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsak dan, ἐφ' ἡμέρης ἑκάστης dan na dan, vsak dan, ἐξ ἡμέρας po dnevu = μεθ' ἡμέραν, πρὸς ἡμέραν proti jutru, ἐφ' ἡμέραν za en dan. 2. čas, doba življenja, usoda, αἱ μακραὶ ἁμέραι dolgo človeško življenje, παλαιὰ ἁμέρα starost.

ἡσυχία, ἡ, ion. -ίη (ἥσυχος) 1. mir, τινός pred kom, tišina, samota, samoten kraj, molk, τῆς ἡσυχίας βίοτος mirno, pohlevno življenje. 2. hladnokrvnost, ravnodušnost, dušni mir, zadovoljnost. 3. pokoj, počitek, nedelavnost, brezbrižnost, ἡσυχίαν ἄγω, ἔχω mirujem, dam mir, ničesar ne delam, živim v miru, mirno gledam kaj, ἐν ἡσυχίᾳ ἔχω τι zamolčim kaj, ἐμαυτόν molčim; μετὰ ἡσυχίας mirno, καθ' ἡσυχίαν v miru, nemoteno.