Franja

Zadetki iskanja

  • študijski pridevnik
    1. (o pridobivanju znanja) ▸ tanulmányi, tanulási, szak-
    študijska literatura ▸ szakirodalom
    študijsko središče ▸ tanulmányi központ
    Subvencionirana študentska prehrana se izvaja v študijskih središčih v Sloveniji. ▸ Szlovéniában a tanulmányi központok kedvezményes diákétkezést biztosítanak.
    študijski obisk ▸ tanulmányi látogatás
    študijski proces ▸ tanulmányi folyamat, tanulási folyamat
    študijske obveznosti ▸ tanulmányi kötelezettség
    Opravila sem že vse študijske obveznosti in zdaj pišem magistrsko delo. ▸ Minden tanulmányi kötelezettségemnek eleget tettem, és most a diplomamunkámat írom.
    študijsko gradivokontrastivno zanimivo tananyag
    Povezane iztočnice: študijska izmenjava, študijsko leto, študijska knjižnica, študijski krožek, študijska skupina, študijski program, študijska smer

    2. (namenjen raziskovanju ali testiranju) ▸ teszt-, tanulmány-
    študijsko vozilo ▸ tesztjármű, tesztautó
    študijski model ▸ tesztmodell
    Študijski modeli avtomobilov so na vsakem pomembnem sejmu velika privlačnost. ▸ A tesztautómodellek nagy vonzerőt jelentenek minden jelentősebb vásáron.
    študijska risba ▸ tanulmányrajz
    Platnom so pregledno dodane študijske risbe, ki nas poučijo o tem, kako so nastajale večje kompozicije. ▸ A vásznak mellé jól áttekinthető tanulmányrajzokat mellékeltek, melyekből megtudhatjuk, hogyan jöttek létre a nagyobb kompozíciók.
    Arhitekt si zamisel v vseh fazah nastajanja in dograjevanja poenostavlja s študijskimi maketami. ▸ Az építész az ötletét az alkotás és a kivitelezés minden szakaszában tesztmakettekkel teszi átláthatóvá.
    Povezane iztočnice: študijska zbirka
  • študirati glagol
    1. (šolati se) ▸ tanulmányokat folytat, tanul, hallgat
    študirati medicino ▸ orvosi tanulmányokat folytat, kontrastivno zanimivo orvosi egyetemre jár
    študirati pravo ▸ jogot hallgat, jogot tanul
    študirati klavir ▸ zongorát tanul
    študirati jezike ▸ nyelvi tanulmányokat folytat
    študirati umetnost ▸ művészetet tanul
    študirati na univerzi ▸ egyetemen tanul
    študirati na fakulteti ▸ karon tanul
    študirati v tujini ▸ külföldön tanul, külföldön folytatja tanulmányait
    Koliko časa lahko študent študira v tujini? ▸ Mennyi ideig folytathat tanulmányokat külföldön a diák?
    študirati ob delu ▸ munka mellett tanul
    pridno študirati ▸ szorgalmasan tanul
    vzporedno študirati ▸ párhuzamosan tanul
    redno študiratikontrastivno zanimivo nappali tagozatra jár
    Letos jih je vpisanih in tudi redno študira nekaj čez 200 študentov. ▸ Idén valamivel több mint 200 hallgató iratkozott be és tanul nappali tagozaton.
    izredno študiratikontrastivno zanimivo levelező szakra jár

    2. (učiti se) ▸ tanul
    študirati literaturokontrastivno zanimivo szakirodalmat tanulmányoz
    Sprašujte, študirajte literaturo, bodite zahtevni. ▸ Kérdezzen, tanulja a szakirodalmat, legyen igényes.
    študirati za izpit ▸ vizsgára tanul
    Po večerji se okopa in nekaj časa študira za izpit. ▸ Vacsora után megfürdik, és kicsit tanul a vizsgára.
    pridno študirati ▸ szorgalmasan tanul
    Ob dopoldnevih, ko ni izpitov, pridno študira. ▸ Délelőttönként, amikor nincs vizsga, szorgalmasan tanul.
    intenzivno študirati ▸ intenzíven tanul

    3. (proučevati; raziskovati) ▸ tanulmányoz, tanulmányt folytat
    intenzivno študirati ▸ intenzíven tanulmányoz
    Za film smo intenzivno študirali šest mesecev. ▸ Hat hónapon át intenzív tanulmányokat folytattunk a filmhez.
    zavzeto študirati ▸ lelkesen tanulmányoz
    V prostem času je pričela zavzeto študirati psihologijo verskih kultov in metode indoktrinacije. ▸ Szabadidejében lelkesen tanulmányozni kezdte a vallási szekták pszichológiáját és az indoktrináció módszereit.
    Študiral je njihove zavoje in ugotovil, da jih lahko prehiti s krajšo linijo zavoja. ▸ Tanulmányozta, hogyan veszik be a kanyart, és rájött, hogy rövidebb kanyarívvel meg tudja előzni őket.

    4. neformalno (razmišljati) ▸ tanakodik
    Sem že študiral, da bi ponaredil podpis. ▸ Már azon tanakodtam, hogy meghamisítom az aláírást.
    Po ves dan sta študirala, kako bi prišla do šilca žganja in čika. ▸ Egész nap azon tanakodtam, hogyan tudnék egy stampedli pálinkához és cigihez jutni.
    Oni so študirali, kako bi prišli do denarja, jaz pa, kako jim ga ne bi dal. ▸ Ők azon tanakodtak, hogyan szerezhetnék meg a pénzemet, én meg azon, hogyan nem adnám oda nekik.

    5. (financirati) ▸ kitaníttat
    Že zdaj vem, da sina ne bom mogel študirati, čeprav si to silno želi. ▸ Már most tudom, hogy nem fogom tudni kitaníttatni a fiamat, pedig ő nagyon szeretné.
  • ta2 (ta, to) samostalniško

    1. dieser, dieser Mann, diese, diese Frau, dieses, der, die, das (izgovarjamo poudarjeno : ta bo že še videl der kann was erleben!)

    2. v funkciji osebnega zaimka: er, sie, es … (… že njen oče. Ta je kupil … … schon ihr Vater. Er kaufte …)

    3.
    ta in ta/ta pa ta der und der, Soundso ➞ → tainta

    4.
    ta in oni/ta ali oni dieser und jener, dieser oder jener
    to in ono dies und das, dies(es) und jenes
    | ➞ → to
  • ta člen pog. il, lo, la:
    pot bo še dolga, vendar je ta grdi del že za nami il cammino è ancora lungo, ma il tratto difficile l'abbiamo già superato
    doma je ostal samo ta najmlajši a casa è rimasto solo il più piccolo (giovane)
    žlico drži s ta lepo tiene il cucchiaio con la destra
    žarg. polit. ta beli, ta rdeči le guardie bianche, i comunisti
    biti po ta malem vredno valere almeno
    pren. potegniti, povleči ta kratko avere la peggio
  • tá, tó pl

    tí, té, tá this, pl these; that, pl those
    tale this one, this here
    vse to all this
    to in ono this and that
    g. Ta-in-Ta Mr. So-and-so
    medtem, med tem časom in the meantime
    pred tem before this
    po tem after this
    v tem primeru in that case
    to jutro (davi) this morning
    to pot (tokrat) edino this once
    v tej (naši) deželi in this land (of ours)
    kljub vsemu temu for all that
    te dni enkrat one of these days
    zlasti to, predvsem to this above all
    to se pravi that is to say
    ta tvoja knjiga this book of yours
    vaše pismo od 13. t.m. your letter of 13th inst. (= instant)
    ni mi za to I am not keen on this (ali that, it)
    mnogo mi je na tem, da... I am particularly keen that...
    tega ne vem I don't know that
    to je moj brat this is my brother
    to so moji otroci these are my children
    govoriti o tem in onem, o vsem mogočem to talk about this, that and the other
    od tega je minulo že 10 let 10 years have passed since that time
    vzemi to knjigo, ne one! take this book, not that one!
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • ták tel, pareil, de ce genre, de la sorte

    tak človek un tel (ali pareil) homme, pareil homme, familiarno un homme comme ça
    taki ljudje de telles gens
    kot tak comme tel, en tant que tel, en cette qualité
    tako je il en est ainsi
    tako je na svetu ainsi va le monde
    je kdo že videl kaj takega? a-t-on jamais vu pareille chose?
  • ták tal

    tak človek un hombre tal, un hombre así
    kot tak como tal
    na tak način de tal modo, de tal manera
    v takem primeru en un caso así, en tal caso
    taki ljudje tal gente; semejante gente
    tak norec semejante loco, un loco así
    je kdo že videl kaj takega? ¿habráse visto jamás cosa semejante?
  • take*1 [téik] prehodni glagol

    1.
    vzeti, jemati; prijeti, zgrabiti; polastiti se, zavzeti; ujeti, zalotiti, zasačiti
    vojska ujeti; vzeti mero, izmeriti; peljati se (z); (po)jesti, (po)piti

    to take advice vprašati (prositi) za (na)svet, posvetovati se
    he does not take alcohol on ne pije (alkohola)
    to take one's bearings mornarica izmeriti (določiti) svoj položaj, figurativno ugotoviti, pri čem smo
    take her through this book predelaj z njo to knjigo
    to take the bull by the horns zgrabiti bika za rogove, figurativno spoprijeti se s kom (čim)
    to take breakfast zajtrkovati
    the car cannot take more than five v avto ne more več kot pet oseb
    to take a cup of tea popiti skodelico čaja
    shall we take our coffee in the garden? bi pili kavo na vrtu?
    to take the chair figurativno prevzeti predsedstvo, voditi (sejo ipd.)
    to take s.o.'s eye pritegniti pozornost kake osebe
    to take a flat vzeti (v najem) stanovanje
    to take in one's hands vzeti v roke
    to be taken ill zboleti
    to take the lead prevzeti vodstvo, iti (kot prvi) naprej
    I took her in a lie ujel sem jo na laži
    to take s.o.'s measurements vzeti komu mere (o krojaču)
    I take the opportunity to tell you... izkoriščam priliko, da vam povem...
    to take (holy) orders cerkev biti posvečen, ordiniran
    to take a part prevzeti, igrati vlogo
    to take in bad part zameriti, za zlo vzeti
    to take poison vzeti strup, zastrupiti se
    to take precedence over imeti prednost pred
    to take s.o. prisoner (ali captive) vojska ujeti koga
    to take 3000 prisoners vojska ujeti 3000 sovražnikov
    to take a seat sesti (na stol)
    to take s.o. for s.tiv. ameriško, sleng izvabiti, izmamiti, izlisičiti kaj iz koga
    to take s.o. stealing zasačiti koga pri tatvini
    I take his statement with a grain of salt njegove izjave ne jemljem dobesedno ("z zrnom soli", razsodno, s pametnim premislekom)
    to take by storm (ali assault) zavzeti, osvojiti z jurišem
    to take a bit between teeth figurativno odpovedati poslušnost
    to take s.o.'s temperature (iz)meriti komu temperaturo
    to take by the throat zgrabiti za vrat
    to take a ticket vzeti, kupiti vozovnico
    to take the train (a taxi, a tram) peljati se z vlakom (taksijem, tramvajem)
    to take a thief in the act zasačiti tatu pri dejanju
    to be taken in a trap ujeti se v past
    the town was taken after a short siege mesto je bilo zavzeto po kratkem obleganju
    to take s.o. unawares presenetiti koga
    to take the waters piti zdravilno vodo (v zdravilišču)
    to take the trouble of doing s.th. vzeti si trud in napraviti kaj
    to take the veil religija iti v samostan, postati nuna
    to take a wife oženiti se
    to take the right way with s.o. lotiti se koga s prave strani, na pravi način
    we must have taken the wrong way morali smo se zmotiti v poti
    to take a poor view (ali a dim view) of ne odobravati (česa), imeti slabo mnenje o

    2.
    odvzeti, odšteti; odnesti, s seboj vzeti, (od)peljati, odvesti; iztrgati

    children were taken from their mothers materam so odvzeli otroke
    take three from ten odštej tri od deset
    he tried to take her handbag from her skušal ji je iztrgati torbico
    take this letter to the post-office odnesi to pismo na pošto
    take your umbrella vzemi dežnik s seboj
    the bus will take you there avtobus vas bo peljal tja
    to take s.o. home odvesti koga domov
    where will this road take us? kam nas pelje ta pot?
    he was taken in the prime of life umrl je v najboljših letih
    he was taken hence umrl je

    3.
    dobiti; izkoristiti; prejemati, biti naročen na; nakopati si, stakniti

    to take cold dobiti (stakniti, nakopati si) nahod, prehlad
    to take a cold prehladiti se
    to take a fever dobiti mrzlico
    to take an infection okužiti se, inficirati se
    to take a game dobiti igro
    to take s.th. as a reward dobiti kaj kot nagrado
    to take the first prize in dobiti prvo nagrado v (pri)
    to take a monthly salary prejemati mesečno plačo
    to take a degree at the university diplomirati na univerzi
    to take a newspaper biti naročen na časopis
    to take a (mean) advantage of s.th. (grdo) izkoristiti kaj
    to take s.th. under a will dobiti (podedovati) kaj po testamentu

    4.
    vzeti, zahtevati, potrebovati, biti potreben

    it takes a good actor to play this role le dober igralec more igrati to vlogo
    it takes time and courage za to je potreben čas in pogum
    it took me (ali I took) 5 minutes to reach the station potreboval sem 5 minut, da sem prišel do postaje
    it did not take more than 3 minutes to ni trajalo več kot 3 minute
    it would take a strong man to move it potreben bi bil močan možakar, da bi to premaknil
    which size in hats do you take? katero številko (velikost) klobuka potrebujete (nosite, imate)?
    it takes two to make a quarrel za prepir sta potrebna dva

    5.
    občutiti, imeti; nositi, pretrpeti, prenašati, prestati, doživeti; napraviti

    to take the consequences nositi, prevzeti posledice
    to take an examination napraviti izpit
    to take a fall ameriško, sleng nositi posledice
    to take a loss (pre)trpeti, imeti izgubo
    to take offense biti užaljen, zameriti
    to take pains (po)truditi se
    to take pity on s.o. občutiti (imeti) usmiljenje za koga
    to take umbrage sumničiti, posumiti
    to take great pleasure in s.th. imeti veliko veselje za kaj, uživati v čem
    are we going to take it lying down? bomo to prenesli, ne da bi reagirali?
    these troops had taken the brunt of the attack te čete so doživele glavni sunek napada

    6.
    očarati, prevzeti, privlačiti

    to be taken with (by) biti očaran od
    he takes readers with him on očara (potegne za seboj) svoje bralce
    to take s.o.'s fancy ugajati, prikupiti se komu
    his play did not take njegova drama ni imela uspeha
    they soon took to each other kmalu sta se vzljubila
    what took him most was the sweetness of her voice kar ga je najbolj prevzelo, je bila milina njenega glasu

    7.
    razumeti, razlagati (si), tolmačiti (si), sklepati; smatrati (za), imeti za, vzeti za, verjeti

    I take it that... to razumem tako, da...
    shall I take it that... naj to razumem (naj si to razlagam), da...?
    then, I take it, you object to his coming torej, če prav razumem, vi nasprotujete temu, da bi on prišel
    as I take it kot jaz to razumem, po mojem mnenju (mišljenju)
    do not take it ill if I do not go ne zamerite mi, če ne grem
    to take a hint (ali cue) razumeti namig
    to take a joke well (ill) (ne) razumeti šalo
    to take seriously resno vzeti
    you may take it from me lahko mi to verjamete
    whom do you take me for? za koga me (pa) imate?
    to take s.o. for a fool imeti koga za norca
    to take s.th. for granted vzeti (smatrati) kaj za dejstvo, za samoumevno
    I take this to be fun to smatram za šalo
    I take him to be (ali for) an honest man imam ga za poštenjaka
    to take as read politika, pravno smatrati za prebrano (zapisnik itd.)
    may I take the minutes as read? smem smatrati, da je zapisnik odobren?

    8.
    zateči se (k, v); iti (k, v); vreči se v, pognati se v; preskočiti

    to take earth lov zbežati v luknjo (o lisici), figurativno umakniti se, skriti se
    to take a header skočiti (na glavo) v vodo
    to take (to) the water iti v vodo
    he took the bush zatekel se je (pobegnil je, šel je) v hosto
    they took to the woods zbežali so (zatekli so se) v gozdove
    to take refuge (ali shelter) zateči se (with k)
    to take to the stage iti h gledališču
    take the corner slowly počasi zavijte okoli vogala
    the horse took the hedge with the greatest ease konj je preskočil živo mejo z največjo lahkoto

    9.
    fotografirati; skrbeti (za)

    he took me while I was not looking fotografiral me je, ko sem gledal(a) drugam
    he insisted on being taken with his hat on na vsak način je hotel biti fotografiran s klobukom na glavi
    to take views delati (fotografske) posnetke, fotografirati
    to have one's photograph taken dati se fotografirati
    to take a photo fotografirati
    she took her mother in her old age skrbela je za mater v njeni starosti

    10. neprehodni glagol
    uspeti, imeti uspeh, naleteti na odziv
    botanika prijeti se, uspevati, ukoreniniti se
    tehnično prijeti; prijeti se (o barvi)
    medicina učinkovati, delovati (zdravilo, cepivo ipd.); (o ribi) prijeti, ugrizniti
    fotografija fotografirati se, biti fotografiran; (redko) vneti se, vžgati se
    pogovorno biti prizadet

    the book did not take knjiga ni imela uspeha
    the dye takes well on this cloth barva se dobro prime (drži) na tem blagu
    some people take better than others nekateri ljudje so videti boljši na fotografiji kot drugi
    he did not take well this time to pot on ni dober (ni dobro uspel) na fotografiji
    to take well biti fotogeničen
    he takes well (badly) on je (ni) dober na fotografiji
    to take sick zboleti
    to take as heir prevzeti dediščino, nastopiti kot dedič

    Posebne zveze:

    to take into account (ali consideration), to take account for vzeti v poštev (v račun), upoštevati, računati z, ozirati se na, vračunati
    to take aim at vojska meriti, ciljati na
    to take the air iti na zrak (na prosto, ven); (o pticah) zleteti v zrak; aeronavtika dvigniti se
    to take alarm vznemiriti se
    to take breath zajeti sapo, oddahniti si
    to take the bun (ali cake; ali biscuit) sleng, figurativno vse prekositi
    this takes the cake! sleng to je pa že višek!
    to take care biti oprezen, paziti
    to take charge of prevzeti vodstvo (upravljanje, odgovornost) za; vzeti v svoje varstvo
    to take one's chance tvegati, upati se
    to take s.o. into one's confidence zaupati se komu, zaupno povedati komu kaj
    to take under consideration vzeti v pretres, v presojo
    to take comfort potolažiti se
    to take a dare pustiti (dati) se izzvati ali razdražiti
    deuce take it! vrag vzemi to! k vragu s tem!
    to take effect učinkovati, imeti učinek, uspeh; pravno stopiti v veljavo
    to take exception to (ali at, against) grajati, oporekati, biti užaljen, zameriti, delati očitke
    to take evasive action sleng izmuzniti se (pred nevarnostjo, dolžnostjo, plačanjem)
    to take one's ease udobno se namestiti
    to take s.o.'s evidence pravno zaslišati koga
    to take one's farewell vzeti slovo, posloviti se
    to take to heart vzeti si k srcu, biti prizadet, užalostiti se
    to take holiday vzeti si dopust
    to take hold of prijeti, zgrabiti
    to take it into one's head vbiti si (to) v glavo
    to take an interest in zanimati se za
    to take issue with ugovarjati, nasprotovati, biti proti
    to take it (on the chin) sleng požreti (žalitev), mirno sprejeti (kazen)
    take it or leave it! vzemi ali pa pusti! reci da ali pa ne! napravi, kar hočeš!
    to take a journey potovati, iti na potovanje
    to take kindly to s.o. čutiti nagnjenje do koga, marati koga
    to take a leap poskočiti
    to take leave of vzeti slovo od, posloviti se od
    to take liberties preveč si dovoliti, biti predrzen
    to take lessons jemati učne ure (lekcije)
    to take one's life in one's hand tvegati (svoje) življenje, staviti svoje življenje na kocko
    to take the measure of s.o.'s foot vzeti mero za obutev, figurativno premeriti sposobnosti, moči kake osebe
    to take the minutes pisati, voditi zapisnik (seje itd.)
    to take no dobiti odklonitev
    to take possession of vzeti v posest
    to take notice pogovorno opaziti
    to take notice of vzeti na znanje, upoštevati
    to take no notice of ne upoštevati, ne se meniti za, ignorirati
    to take in (ali to) pieces narazen (se) dati, razstaviti (se)
    to take part in udeležiti se, sodelovati v
    to take a ride pojezditi; peljati se (z vozilom)
    to take a river iti čez reko
    to take rise izvirati, nasta(ja)ti
    to take root ukoreniniti se
    to take shape dobiti obliko, (iz)oblikovati se
    to take the rough with the smooth figurativno vzeti življenje takšno, kakršno je
    the son took after his father sin se je vrgel po očetu
    to take by surprise presenetiti
    to take short presenetiti, zalotiti
    to take to singing a tune začeti peti melodijo
    to take to bad habits vdati se slabim navadam
    to take to s.th. like ducks to water takoj se vneti (ogreti) za kaj
    to take to task poklicati na odgovornost, grajati, ošteti
    to take the time from s.o. figurativno točno se ravnati po kom
    to take one's turn priti na vrsto
    to take turns menjavati se (za)
    to take a turn for the worse obrniti se na slabše
    to take things easy lagodno delati
    take it easy! ne razburjaj se!
    I am not taking any pogovorno hvala, tega ne bom (vzel), tega ne maram
    to take the water mornarica izpluti
    to take the wind out of s.o.'s sails figurativno preprečiti komu kaj, prekrižati komu načrte
    to take wine with s.o. nazdraviti komu
    to take upon o.s. an office prevzeti (neko) službo (dolžnost, opravilo)
    that walk did take it out of us! ta sprehod nas je zares zdelal
    to take one's time vzeti si čas
    to take s.o. at his word koga za besedo prijeti
  • take down prehodni glagol
    sneti
    tehnično demontirati, razstaviti; podreti (drevo); zabeležiti, zapisati; vzeti v zapisnik
    pogovorno ponižati; (s težavo) pogoltniti (zdravilo); peljati (damo) k mizi

    to take down the lecture in shorthand stenografirati predavanje
    I'll take you down a notch (ali peg) or two bom že izbil iz tebe tvoj ponos!
  • tȁknūt -a -o dotaknjen: vidi se da je jelo već -o vidi se, da se je jedi že nekdo dotaknil; taknuto-maknuto pravilo v šahu, da moraš potegniti figuro, ki si se je dotaknil
  • tako1 [ó]

    1. so
    in tako und so
    tako kot so wie
    tako ali tako so oder so

    2. auf diese Weise, in dieser Weise; solcherart, solchermaßen, solcherweise

    3. (s tem) dadurch

    4. v primerjavah:
    tako velik/zelen/… kot so groß/ grün/… wie
    ne tako velik/… kot nicht so groß/… als/wie

    5.
    tako hudo/močno … dermaßen, derart
    tako (zelo) so sehr

    6.
    že tako/tako in tako sowieso
    tako in tako/tako pa tako soundso
    | ➞ → tako in tako

    7.
    ni tako? nicht wahr?, oder?
    tako je (da) genau

    8.
    kar tako nur so
    X ni kar tako X ist nicht so ohne

    9.
    in tako dalje und so weiter (itd. usw.)
    in tako naprej und so fort (itn. usf.)
    |
    bolj tako (slab) so, so
    tako med brati unter uns gesagt, unter uns Pfarrerstöchtern
    je že tako prav es ist schon recht so
    | ➞ → prav tako, tako rekoč
  • takó

    A) adv.

    1. così; tanto:
    poglej, tako se obrni guarda, voltati così
    delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
    bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
    ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
    tako mlada je in lepa è così giovane e bella

    2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
    našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
    kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

    3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
    ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
    ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

    4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
    že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

    5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
    bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
    tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

    6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
    ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

    7. tako imenovan cosiddetto:
    ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

    8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
    prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

    9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
    porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

    10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
    to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
    kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

    11. (izraža ustreznost povedanega) così:
    pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
    če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
    (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

    12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    jokala je kar tako piangeva così
    knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

    13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

    14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
    te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
    njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
    mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
    srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

    15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
    Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

    16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
    torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
    tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

    B) takó konj.

    1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
    tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

    2. tako kot, tako kakor (così) come:
    držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
    jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

    3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
    delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

    4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
    ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

    5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
    če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
    iron. tako ne bo šlo così non va
    ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
    tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
    to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
    ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
    če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
    denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
    to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
    pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
    zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
    pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
    pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
    pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
    kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
    kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso
  • Talās(s)iō -ōnis, m in Talās(s)ius -iī, m in Talāssus -ī, m Talásio(n), Talás(ij), ženitovanjski vzklik že v Romulovem času. Pomen vzklika je nedognan. Varr. ga izpeljuje iz ϑάλασσα (Venus marima), Plutarh iz ταλαρός (košarica zaročencev), L. pripoveduje, da se je Talasij imenoval neki senator, ki so mu pri ugrabitvi Sabink odkazali najlepšo ugrabljenko; nekateri so besedo izpeljevali tudi iz ϑάλαμος. Talasij je za Rimljane, kar je za Grke Hymenaios, ženitovanjski bog; od tod servire Talassio Cat. poročiti se, Talassionem verbis dicere non Talassionis Mart. svatbo opisovati z nesvatovskimi besedami, nec defuerunt tua verba, Talasse Mart.; kot izraz za spolni odnos: Mart. (12, 95, 5).
  • tale [téil] samostalnik
    zgodba, povest, pripoved, pripovedka; bajka, pravljica; poročilo, vest, novica; izmislek, izmišljotina, lažna zgodba, laž
    zastarelo pogovor, pogovarjanje; opravljanje, obiranje
    zastarelo naštevanje; obračun; (skupno) število

    out of tale neštevilen
    fairy tale pravljica
    legendary tale legenda
    old wives' tales babje čenče
    his tale is out figurativno z njim je konec
    if all tales be true če je vse res, kar se pripoveduje
    to sell by tale prodajati po kosih
    that tells its own tale to že samo vse pove, stvar je jasna, vsak komentar k temu je odveč
    I want to tell my own tale jaz hočem zgodbo sam povedati
    to tell (to carry, to bear, to bring) tales brbljati, klepetati, čenčati; opravljati, obrekovati, ovajati
    to tell tales out of school figurativno pripovedovati zaupane skrivnosti, izklepetati; tožariti, ovajati
  • tále (tále tóle)

    A) pron. (ta) questi, questa; costui, costei (pl. costoro):
    tale mi že ne bo ukazoval non mi faccio certo comandare da costui
    tole je pa ključ od stanovanja questa è la chiave dell'appartamento

    B) tále (tále tóle) adj. questo, questa; codesto, codesta:
    pišem s temle pisalnim strojem scrivo con questa macchina (da scrivere)
    v tejle hiši sem jaz gospodar in questa casa comando io, qui comando io
  • taper [tape] verbe transitif udariti, lopniti z roko; tolči; potrepljati; tipkati; zamašiti

    taper bien et très vite dobro in zelo hitro tipkati
    taper une lettre natipkati pismo
    taper du piano brenkati na klavir
    taper dans l'œil à quelqu'un ugajati komu
    taper la table à coups de poings udariti s pestmi po mizi
    (familier) taper quelqu'un de 10 francs izposoditi si od koga 10 frankov
    taper sur ses amis (figuré) opravljati, obrekovati, kritizirati prijatelje
    ils ont tapé dans les réserves de provisions porabili so že velik del rezervnih zalog
    le soleil tape dur sonce pošteno pripeka
    taper sur les nerfs, sur le système (figuré) iti na živce
    (familier) taper à côté zmotiti se; ne uspeti
    (familier) taper sur le ventre à quelqu'un pretirano familiarno ravnati s kom
    se taper un repas privoščiti si dober obed
    se taper quelque chose de pénible napraviti (si) kaj neprijetnega
    je me tape de l'œil (od utrujenosti) mi lezejo oči skupaj
    se taper la cloche dobro jesti in piti
    se taper (populaire) pod nosom se obrisati, oditi praznih rok
    tu peux te taper! lahko se pod nosom obrišeš!
    (populaire) il peut toujours se taper lahko še kar čaka
    (populaire) ton histoire, c'est à se taper le derrière par terre ob tvoji zgodbi bi človek kar na zadnjo plat padel
  • tarde kasno, pozno, z zamudo

    tarde o temprano prej ali slej
    de tarde en tarde od časa do časa, včasih
    (todo) lo más tarde najkasneje
    muy de tarde en tarde zelo redko; le posamič
    para luego es tarde niti trenutka ne smemo izgubiti
    hacer tarde zakasnili se, pozno priti
    se hace tarde pozno je (že); je že skrajni čas
    se me hace muy tarde zelo se mi mudi
    haber nacido tarde biti še neiskušen, še »prezelen« biti
    más vale tarde que nunca bolje pozno kot nikoli
  • tardecer [-zc-]

    ya tardece že se večeri, že prihaja mrak
  • tardi avv.

    1. pozno, kasno:
    a più tardi! (skoraj) nasvidenje!
    al più tardi najkasneje
    fino a tardi do poznih ur
    presto o tardi prej ali slej
    sul tardi, verso il tardi kasno zvečer, v zgodnjih jutranjih urah
    far tardi zamuditi se, biti pozen

    2. pozno, z zamudo:
    si è fatto tardi pozno je že
    PREGOVORI: meglio tardi che mai preg. bolje pozno kot nikoli
    chi tardi arriva male alloggia preg. kdor prej pride, prej melje