Franja

geminus 3

I. dvojen (po rodu), kot dvojček rojen, dvojče(te)n: geminus frater PL. dvojček, frater germanus geminus PL. rodni dvojček, geminissumus PL. (o enem dvojčku), soror gemina germana PL. rodna dvojčica, fratres gemini CI. dvojčka, g. proles V. otroka dvojčka, g. fetus, g. sorores, g. Tyndaridae O., g. ovum H. dvojčno jajce (Ledino); kot subst. geminus -ī, m dvojček: g. Castor O., g. Pollux H., gabinorum formas esse similes CI., mater geminos internoscit consuetudine oculorum CI., quoniam gemini essent nec aetatis verecundia discrimen facere posset L., gemini (= Kastor in Poluks) O., Letona geminos edidit O.; o živalih: asina raro geminos parit PLIN.; o stvareh: gemini
a) ozvezdje Dvojčka (Dioskura): VARR., PLIN. = geminum astrum COL.
b) moda (du. subst. modo): AMM. –

II. metaf.

1. dvojen: ex unis geminas mihi conficies nuptias TER., gemini nominis errore servatus est CI., vos geminae voragines ... rei publ. CI., gemino lucernae lumine declarari CI., vim geminam sentit paratque duobus O., g. vires O. moža in konja, (hydra) geminas resumpsit vires O., stupuit gemina nece coniugis Orpheus O.

2. dva, oba, dvojica: geminae somni portae V., g. acies, g. nares V., tempora g. V. obe senci, V. g. aures, g. pedes O., tudi sg. g. pes O. dvoje nog, g. fratres ali g. sorores O. dva, dve, g. angues O. dve, g. sidus O. zvezdna dvojica, dvozvezdje, g. Arcti O. (ozvezdji) Veliki in Mali voz (medved), scinditur amnis in geminas partes O., g. manūs MART.

3. dvolik: Chiron (kot človek in konj) O., Cecrops (zaradi kačjih nog) O., gemina figura tauri iuvenisque O., g. corpus Tritonis STAT.

4. podoben (kakor dvojčka), enak: g. facies VARR., geminus ac simillimus nequitiā CI., par est avaritia, similis improbitas, eadem impudentia, gemina audacia CI., quae (memoria) est gemina litteraturae quodammodo CI. je nekako dvojček črkopisa, je tako rekoč drugi črkopis, illud vero geminum consiliis Catilinae et Lentuli CI. je skupno, ambobus geminus cupido laudis SIL.

Gemüt, das, (-/e/s, -er) narava; čud, Philosophie duševnost, duša; srce; ein ängstliches Gemüt boječ človek, boječe narave; ein sonniges Gemüt naivnež; die Gemüter figurativ duhovi; jemandem auf das Gemüt schlagen potreti (koga), spraviti (koga) v slabo voljo; sich etwas zu Gemüte führen vzeti si k srcu, posvetiti se (čemu), (essen) privoščiti si

general² [džénərəl] pridevnik
splošen, obči, navaden; skupen; glaven
vojska višje stopnje od polkovnika

general cargo mešan tovor
general delivery izročitev pošiljk na pošti brez dostave, poste restante
in general na splošno
a person of general information mnogostransko izobražen človek
general post splošna premestitev
general practitioner splošni zdravnik
general servant dekle (sluga) za vse
general reader človek ki prebere vse, kar mu pride pod roke
britanska angleščina general dealer trgovec z mešanim blagom
general approbation splošno odobravanje
general hospital splošna bolnica
general order dnevno povelje
General Post Office glavna pošta
general staff glavni štab
navtika general trader tramper
as a general rule praviloma, na splošno, redno
general attorney državni tožilec
vojska general service splošna vojna obveznost
general elections splošne volitve
in a general way na splošno
postmaster general britanska angleščina minister za pošte
in general terms čisto na splošno

generalni samostalnik
neformalno (vodilna oseba) ▸ vezérigazgató, vezér, nagyfőnök
Saj, naš generalni je strog človek, ampak pravičniški. ▸ Tudod, a vezérigazgatónk szigorú ember, de igazságos.
Najbolj so mi šli na živce tisti prekleti ponedeljkovi kolegiji, ki se jim ni bilo mogoče izogniti; generalni je vztrajal, da je udeležba obvezna. ▸ Legjobban azok az átkozott hétfőnkénti értekezletek mentek az idegeimre, amiket nem lehetett elkerülni; a nagyfőnök azonban erősködött, hogy a részvétel kötelező.

geniale agg.

1. genialen:
un'idea geniale genialna ideja

2. primeren, ustrezen, pravšnji:
studi geniali ustrezen študij

3. prijeten, simpatičen:
persona dall'aspetto geniale človek simpatičnega videza

geniálen genial; de genio

genialna ideja idea f genial
genialen človek hombre m genial
genialno de una manera genial

gēnio¹ m

1. mitol. genij

2. duh:
buono, cattivo genio dobri, zli duh
essere il buono o il cattivo genio di qcn. biti dobri ali zli duh nekoga, dobro ali slabo vplivati na koga

3. nadarjenost, nagnjenje; genij:
avere il genio dell'arte biti nadarjen za umetnost, imeti smisel za umetnost
è un genio universale vsestransko je nadarjen
genio incompreso iron. nepriznani, nerazumljeni genij

4. genij, značaj, značilnost, izrazita poteza:
il genio della nazione genij nekega naroda, nacionalni značaj

5. všečnost, prijetnost, okus:
è una persona di nostro genio to je človek po našem okusu, ta človek nam je všeč
andare a genio biti všeč
di genio rad

gentleman [džéntlmən] samostalnik
olikan moški, gospod; poštenjak; kavalir
arhaično, zgodovina plemič, dvorjan, komornik

pogovorno the old (ali black) gentleman vrag
gentleman of the green baize road slepar
gentleman player diletant
gentleman's gentleman sluga
single gentleman samec
gentleman in waiting plemič v kraljevi službi
gentleman at large človek brez določenega poklica
gentleman of the long robe sodnik, pravnik
gentleman of the cloth duhovnik
gentleman in black velvet krt
gentleman of fortune pirat; pustolovec
gentleman ranker izobraženec, ki služi kot navadni vojak
gentleman usher vodja ceremoniala

gerinnen Technik strditi se; Technik koagulirati, kepljati se; Milch: sesiriti se; jemandem gerinnt das Blut in den Adern človek postane ves trd od groze

gîte [žit] masculin (nočno) ležišče; prenočišče; zajčja luknja; spodnji mlinski kamen; prečni tram pod podom; marine nagnjenost ladje zaradi vetra ali nepričakovanega vzroka

gîte houiller ležišče premoga
donner de gîte nagniti se (ladja)
rentrer, revenir au gîte vrniti se domov
il faut attendre le lièvre au gîte da zanesljivo koga najdeš, ga čakaj na njegovem domu
un lièvre va toujours mourir au gîte (proverbe) po mnogih potovanjih se človek rad vrne domov za stalno

giudizio m (pl. -zi)

1. razum, pamet; razumnost; razsodnost:
uomo di giudizio pameten, razsoden človek
raggiungere l'età del giudizio postati zrel
mettere giudizio spametovati se
denti del giudizio modrostni zobje

2. mnenje, mišljenje, sodba:
il giudizio concorde di tutti soglasno mnenje vseh
a mio, suo giudizio po mojem, po njegovem mnenju
rimettersi al giudizio di qcn. prepuščati presoji nekoga
farsi un giudizio ustvariti si mnenje

3. pravo sodni postopek:
giudizio civile civilni postopek
giudizio penale kazenski postopek
giudizio di primo, di secondo grado prvostopenjski, drugostopenjski postopek

4. relig.
giudizio di Dio božja sodba
giudizio finale, universale poslednja, vesoljna sodba
il giorno del giudizio sodni dan
andare al giorno del giudizio pren. vleči se do sodnega dne

glás (-ú) m

1. voce; suono:
globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
tenek, visok glas voce acuta, alta
hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
vesel, žalosten glas voce allegra, triste
moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
med. menjati glas mutare la voce

2. (oglašanje živali) voce, verso:
glas kosa il chioccolio del merlo

3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
zbor moških in ženskih glasov coro misto
muz. nizek, visok glas voce bassa, alta

4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
glas zvonov il suono delle campane
glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
glas violine il canto di un violino

5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama

6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
glas vesti la voce della coscienza

7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti

8. lingv. suono:
lingv. zliti glas affricata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
biti na glasu essere noto, famoso
bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
jur. posvetovalni glas voto consultivo
PREGOVORI:
dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso

Glaubenssache, die, stvar vere; figurativ das ist Glaubenssache to človek lahko verjame ali pa ne

globalen pridevnik
1. (o svetu kot povezani celoti) ▸ globális, világ-Angleški jezik postaja, če še ni, jezik globalne komunikacije. ▸ Az angol kezd a globális kommunikáció nyelvévé válni, ha még nem az.
Povezane iztočnice: zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine, globalni dogovor o beguncih

2. ekologija (o segrevanju Zemlje) ▸ globálisCilj je omejiti dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija. ▸ A cél az, hogy a globális hőmérséklet-emelkedés ne haladja meg a két Celsius-fokot.Za globalno otoplitev je kriv človek s svojim pretiranim onesnaževanjem ozračja. ▸ A globális felmelegedésért az ember a hibás a súlyos légköri szennyezéssel.

3. (celostni) ▸ globális, átfogóPsihosomatika poudarja z vso močjo globalni vidik človeka. ▸ A pszichoszomatika minden erejével az ember globális aspektusát hangsúlyozza.
Menim, da se krščanskost posameznikovega prepričanja skriva v precej bolj globalnem razumevanju življenja. ▸ Úgy vélem, hogy az ember kereszténysége az élet sokkal átfogóbb megértésében rejlik.

gniti pri živem telesu frazem
izraža negativen odnos (propadati) ▸ lerohad a csontjáról a hús
Najhujše je, če začne politična struktura naroda gniti pri živem telesu. ▸ Az a legrosszabb, amikor a nemzet politikai felépítése az alapjaiban roskadozik.
Srednji razred gnije pri živem telesu. ▸ A középosztály szétesőfélben van.
Kako je, ko je človek zaprt in gnije pri živem telesu. ▸ Milyen, amikor az ember be van zárva, és élve rohad el.

go^*1 [gou] neprehodni glagol
hoditi, teči, bežati, peljati se, voziti se; oditi, odhajati, izginiti, izginevati; biti ukinjen; delovati; krožiti, biti; poteči; potekati; veljati; prodajati se; spadati, soditi; poda(ja)ti se; nameravati; posta(ja)ti

to be going to ➞ going
pogovorno to go all out na vse kriplje se truditi
another day to go še en dan
as far as that goes kar se tega tiče
to let go izpustiti
let it go at that pustimo, kakor je
as the story goes kakor pripovedujejo
as things go v teh okoliščinah, potemtakem
how goes the time? koliko je ura?
to go bail for jamčiti za
to go halves with razdeliti na polovici
to let go hang pustiti nerešeno
pogovorno to go the pace hiteti; figurativno veselo, brezskrbno živeti
to go shares (raz)deliti
to go a long way towards veliko prispevati k
pogovorno to go blind oslepeti
to go bad pokvariti se
sleng to go broke (ali bust) doživeti polom, bankrotirati
to go dry ameriško vpeljati prohibicijo
to go easy udobno si urediti
to go hungry stradati
to go mad znoreti
to go short of pogrešati
to go sick javiti se bolnega
to go steady biti previden
to go it strong odločno ravnati
to go unpunished rešiti se brez kazni, izmazati se
sleng to go west iti rakom žvižgat
to go wrong zgrešiti pot; pokvariti se
to go at large biti oproščen, na svobodi
to go bat for pomagati komu v sili
to go one better prekositi, prekašati koga
go it! le daj!
to let go izpustiti
to make things go zabavati
to go the pace zapravljivo živeti
to go a great way with s.o. to(wards) s.th. imeti velik vpliv pri kom na kaj
to go the wrong way napačno začeti, biti na nepravi poti
a little of his company goes a long way njegove družbe je človek kmalu sit
sleng to go the whole hog iti do skrajne meje, temeljito opraviti
to go the way of all flesh (ali all the earth) umreti
his tongue goes nineteen to the dozen govori kot dež
to go all lengths na vse kriplje se (po)truditi

gȍdina ž
1. leto: prosta godina navadno leto; prestupna, nova, sretna, srećna, poslovna, slaba godina, godina kupovine leto nakupa; do -e čez leto dni; iz -e u -u od leta do leta; -u po -u leto za letom, koliko ti je godina koliko si star; čovjek u -ama prileten človek, človek v letih; doći u -e; napuniti deset godina dopolniti deset let; bijele, bele -e starost; Nova godina novo leto (l. januar); nova godina novo Leto 1985; svjetiosna, svetlosna godina svetlobno leto; godina svjetlosti; pritjerala orla zla godina v nesreči, težkem položaju se je sprijaznil s ponižanjem; školska godina
2. letnik: prva godina Gajeve Danice; treća godina Vojne akademije
3. zadušnica ob obletnici smrti: davati -u

gone [gɔn]

1. pretekli deležnik od go

2. pridevnik
minul; zgubljen, uničen, mrtev; brezupen

in time gone by v preteklih letih
sleng gone for a Burton mrtev, zgubljen
far gone utrujen
ameriško, sleng gone for six zgubljen (v vojni)
a gone coon uničen, umirajoč, mrtev človek
get you gone! izgini!
gone on ves nor na kaj, blazno zaljubljen v
gone under propadel
gone west mrtev

gonfio

A) agg. (m pl. -fi)

1. nabrekel, nabuhel:
occhi gonfi di pianto od joka nabrekle oči
fiume, torrente gonfio narasla reka, narasel hudournik
stomaco gonfio napet želodec
andare a gonfie vele pren. napredovati s polno paro, iti kot po maslu, kot namazano

2. poln, prekipevajoč, napihnjen:
individuo gonfio di superbia prevzeten človek

3. pren. nabrekel, nabuhel:
stile gonfio nabrekel slog

4. pren. nadut, domišljav, napihnjen

5. slabš. noseč:
donna gonfia noseča ženska

B) m nabreklina, štrlina, guba:
l'abito gli faceva un gonfio sulla spalla obleka mu je štrlela na rami

gòra ž, tož. gȍru, zval. gȍro, mn. gȍre, rod. mn. górā
1. gora: crnogorske -e
2. gozd, hosta: gora vrvi hajducima
3. vejevje: kopajte me pod jelikom tankom, pokrijte me -om listopadom
4. Zagrebačka gora, Skopska Crna gora, Crna gora (planina), Crna Gora (republika), Dilj-gora; šimširova grana sa devete -e daljno sorodstvo; naše -e list naš človek; od nevešta i gora plače nevednež vse uniči; ići, odmetnuti se u -u oditi med hajduke; i u -u i u vodu ići s kim iti s kom čez drn in strn; krsti vuka, a vuk u -u slab človek je nepoboljšljiv