Franja

tēstis¹ -is, m in f (*terstis (< *tri-sto-); ta obl. je najbrž nastala iz ter in sto (stāre); tēstis torej = „stoječ kot tretji “, „tretji zraven“ (ob dveh prepirajočih se ali delujočih))

1. priča, starejše svedok, svedočica: testis falsus (naspr. verus) Ci., Iuv., falsus adulterii testis O., timidus Q., quo causae teste tenentur? (pričevanje, izpoved) H., si negem, quo me teste convinces? Ci., testes dare (edere) Ci. dati (dajati) za (kot) pričo, postaviti (postavljati) za (kot) pričo, pripeljati za (kot) pričo, summum Iovem deosque do testes Pl., producere testes Ci. pripeljati, privesti, postaviti, testes excitare ab inferis Ci., testes abhibere Ci., testibus uti Ci., testes faciet ilico (pri priči dobi priče) vendidisse me Ter., nemini possum studii erga te testis esse Ci., Pompeius mihi testis de voluntate Caesaris est Ci., mea officia ei non defuisse, tu es testis Ci.; o neživih subj.: testis flamen H., vulnera testes O., sidera sunt testes Pr. Kot f: Lamp. idr., teste deā O., testis est Sicilia Ci., nutrix testis fida doloris Sen. tr., inductā teste in senatu Suet., res ipsa testis est Pl., Fr., epistula haec et manus testis est propria Hier., teste (po novejših izdajah et est) epistulā eius scriptā ad Marcellum Gell.

2. priča, očividec, navzoči, prisotni, starejše samovídec, prisôtnik, sòvédec: mearum ineptiarum testis ac spectator Ci., testis spectatorque virtutis atque ignaviae cuiusque adest L., Messana libidinum testis Ci., mortui sunt sceleris tui testes Ci., illo teste mori Lucan., fructus abest, facies cum bona teste caret O. če se ne vidi lepota, lunā teste moventur Iuv., testibus affirmans Amm.; v besedni igri s tēstis (modo): quod amas, amato testibus praesentibus Pl. (gl. tēstis²).

thank² [ɵæŋk] prehodni glagol
zahvaliti se

to thank s.o. for s.th. zahvaliti se komu za kaj
(I) thank you! hvala!
no, thank you! ne, hvala!
(yes), thank you! (da), prosim!
thank you for nothing (ironično) se najlepše zahvaljujem; hvala vam tudi za to, bom že brez vas!
thanking you in anticipation (ali beforehand, ali in advance) zahvaljujoč se vam vnaprej
I'll thank you for some bread prosim (vas) malo kruha
I will thank you to leave that to me bil bi vam hvaležen, če bi to prepustili meni
he has only himself to thank for it samo sebi se mora za to zahvaliti (si to pripisati)
your tea, sir, thank you vaš čaj, gospod, prosim!

then [ðen]

1. prislov
nato, potem; takrat; (na)dalje, razen tega; torej

now and then včasih, tu pa tam
every now and then vedno zopet, od časa do časa
then and there na mestu, takoj
long before then davno pred tem, davno prej
all right then torej prav, no pa dobro, v redu
well then no!; no dobro
now then toda prosim, pa dobro
on then! kar (samo) naprej!
then this, then that včasih to, včasih ono
if ... then če ... tedaj
but then ampak seveda
and then some ameriško, sleng in še mnogo več
what then? pa potem?
there and then neposredno nato, takoj nato, precej nato
then is it so? torej je tako? torej vendar?
then how are you? pa kako se počutite?
I think, then I exist mislim, torej sem
I was in Italy then bil sem v Italiji takrat
is it raining? then we had better stay at home ali dežuje? potem je bolje, da ostanemo doma

2. pridevnik
takraten, tedanji

the then president tedanji predsednik

3. samostalnik
tisti (takratni, tedanji) čas

by then do takrat, do tistega časa
from then od tistega časa, od takrat
not till then šele od tistega časa, odtlej, šele nato
till then do tistega časa, do takrat, dotlej

think^* [ɵiŋk]

1. prehodni glagol
misliti (kaj); premišljati; izmisliti; predstavljati si, zamisliti si (kaj); snovati, naklepati, nameravati, kaniti; pomisliti; smatrati, soditi, ceniti, pretehtati, verjeti; imeti za; imeti pred očmi

2. neprehodni glagol
misliti, umovati, razmišljati, premišljevati, mozgati; pomisliti, predstavljati si; verjeti, biti mišljenja, biti mnenja; priti do zaključkov, soditi

I think so mislim, da (odgovor na vprašanje)
I think it best to go now smatram, da je najbolje, če (da) grem zdaj
I should think so mislim, da; rekel bi (da je) tako; vsekakor, (to je) jasno
I could not bear to think what might happen misel, kaj bi se moglo zgoditi, mi je bila neznosna
I think him (he is thought) to be a poet imam ga (imajo ga) za pesnika
he thinks the lecture interesting predavanje smatra za zanimivo
he talks and thinks airplanes samó letala mu gredo (rojé) po glavi
he will think himself silly od samega premišljevanja se mu bo zmešalo
only think! samo pomisli! samo predstavljaj si!
you are a model of tact, I don't think! sleng (ironično) ti si pa res vzor obzirnosti!
to think aloud, to think out loud glasno misliti
to think to o.s. misliti pri sebi
to think better of premisliti si; imeti ugodnejše mnenje o
to think o.s. clever imeti se za pametnega
to think fit (good) to smatrati za primerno (ustrezno), dobro za
to think littie of ne mnogo ceniti, ne spoštovati
to think much of zelo ceniti, spoštovati
to think no harm nič hudega ne misliti, ne imeti slabih namenov
to think no small beer of zelo ceniti, imeti zelo visoko (ugodno) mnenje o
to think nothing of podcenjevati, prezirati
to think scorn of prezirati
to think twice dvakrat (dobro prej) premisliti
to think of his not guessing that! komaj bi človek verjel, da on tega ni slutil!
think away prehodni glagol odmisliti

though, tho' [ðou]

1. veznik
čeprav, četudi, dasi

as though kakor (kot) če
even though tudi če, pa čeprav
what though nič za to če, kaj za to, če; (pa) četudi
what though the way is long? kaj za to, če je pot dolga?
he was running as though the devil was after him tekel je, kot da bi mu bil vrag za petami
I shall buy it, even though it should cost a hundred pounds kupil bom to, pa čeprav bi stalo 100 funtov

2. prislov
pogovorno (na koncu stavka) seveda, resda, zares; vendar(le), vsekakor

I wish he were here, though rad bi, da bi on bil tu, seveda
you knew it, though? ti si to, seveda, vedel'?

tintouin [tɛ̃twɛ̃] masculin, familier utrudljiv hrup, hrušč; familier težave; skrbi, preglavice

quel tintouin dans la rue! kakšen hrup na uljci!
les gosses, quel tintouin! otroci, koliko skrbi!
après bien du tintouin po mnogih dvomih, ugovorih, po mnogih »če in toda«
cette affaire me donne du tintouin ta zadeva mi dela preglavice, skrbi
se donner du tintouin truditi se

titubō -āre -āvī -ātum (verjetno iz indoev. kor. *(s)teu-p- oz. *(s)teub(h)-)

1. zibati se, majati se, netrdno stati, opotekati se, omahovati, spotakniti (spotikati) se, klecniti (klecati), sklecniti (sklecavati), poklecavati, noge se mesti komu: Corn., Sen. tr. idr., mero somnoque gravis titubare videtur O., Silenus titubans annisque meroque O., reversus titubanti pede Ph. z opotekajočim korakom, klecavih nog, lingua titubat Sen. ph. jezik se zapleta; pesn.: vestigia haud tenuit titubata (= titubantia) V.; occ. spotakniti (spotikati) se: cave, ne titubes mandataque frangas H.

2. metaf.
a) (o jeziku) spotikati se, zatikati se, zapletati se, bebljati, jecljati, mesti se komu: lingua titubat O., Sen. ph., linguā titubante Ci., Licinius titubans Ci.
b) omahovati, nihati, kolebati, obotavljati se, biti negotov, mencati, biti zmeden, biti osupel, biti v zadregi, biti v stiski, starejše omecevati: Pl., Sen. tr. idr., omnibus titubantibus et de rebus summis desperantibus N.
c) spotakniti (spotikati) se = zgrešiti kaj, (z)motiti se v čem, pri čem: si verbo titubarint (sc. testes), quo revertantur non habebunt Ci., si tantulum offensum titubatumque sit Ci., ne quid titubet Kom., si quid titubatum est Ci. = če se je kaj nesrečno izteklo. — Od tod adv. pt. pr. titubanter

1. opotekaje se, omahovaje, klecaje, spotikaje: Amm.

2. metaf. s spotikajočim se jezikom, zatikujoče se, omahljivo, omahovaje, neodločno, starejše svepavo: Aug., loqui de aliquā re Corn., posuistis, atque id tamen titubanter strictim Ci.

tléti (tlím) imperf.

1. ardere senza fiamma; covare:
ogenj tli pod pepelom il fuoco cova sotto la cenere

2. pren. covare; stare celato; annidarsi
PREGOVORI:
stara ljubezen ne zarjavi — če ne gori, pa tli il primo amore non si scorda mai

to¹ [tu:, tu, tə] predlog
(osnovni pomen k)

1.
(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, ob

to arms! k orožju!
to the right na desno
from Paris to London od Pariza do Londona
face to face iz obraza v obraz
to his eyes pred njegovimi očmi
next door to us sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)
shoulder to shoulder z ramo ob rami
come here to me pridi sem k meni
I have never been to Paris nikoli nisem bil v Parizu
to go to the post-office iti na pošto
I bought it to Baker's to sem kupil pri Bakerju
he jumped to his feet skočil je na noge
I told him to his face v obraz sem mu povedal
to take one's hat off to s.o. odkriti se komu

2.
(časovno) do

five minutes to two dve minuti do dveh
to time točno, pravočasno
to this day do danes
to the minute do minute (na minuto) točno
to the last do zadnjega
to live to a great age doživeti visoko starost

3.
(namera, cilj, posledica ipd.)

as to... kar se tiče...
to you pogovorno vam na uslugo
a friend to the poor prijatelj revežev
to what purpose? čemú?
to my delight (disappointment) na (veliko) moje veselje (razočaranje)
to this end v ta namen
to my grief sorrow na mojo veliko žalost
dead fallen to their hands mrtvi, ki so padli od njihove roke
to the rescue na pomoč
sentenced to death obsojen na smrt
that is nothing to me to se me ne tiče; to ni nič zame
what is that to you? kaj te to briga?
to come to hand priti v roke, v posest
here's to you! na tvoje (vaše) zdravje!
to drink to s.o.'s health piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komu
to tear to pieces raztrgati na kose
would to God (Heaven)! daj bog!

4.
(stopnja, mera, meja)

to the full do sitega, do mile voije
to a high degree v veliki meri
to a great extent v veliki meri, zelo
to the life točno po življenju
to a man do poslednjega moža
to perfection dovršeno
to a nicety na las
to a T do zadnje pičice
to drink to excess čezmerno piti
they were to the number of 400 bilo jih je 400

5.
(pripadnost, posest)

to my cost na moje stroške
to my credit v mojo korist (moj plus)
to the point k stvari (spadajoč)
heir to his father očetov dedič
preface to a book predgovor h knjigi
a victim to influenza žrlev gripe
designer to a firm risar pri neki firmi
he has a doctor to his son-in-law ima zdravnika za zeta
he took her to wife vzel jo je za ženo
that is all there is to it to je vse in nič več

6.
(odnos, razmerje)

aversion to s.th. odpor do česa
in comparison to v primeri z
nothing to... nič v primeri z...
to all appearance po vsem videzu, po vsej priliki
to my feeling po mojem občutku
to my knowledge kolikor jaz vem
to my taste po mojem okusu
to my mind po mojem mnenju
to my (your etc) heart's desire po moji (tvoji itd.) mili volji
the score is 5 to 4; šport rezultat je 5:4
5 is to 10 as 10 to 20 5 proti 10 je kot 10 proti 20
ten to one deset proti ena
three to dozen tri na ducat

7.
(rabi za tvorbo dajalnika)

he explained it to me razložil mi je to
it seems to me zdi se mi
she was a good mother to him bila mu je dobra mati

8.
(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)

much work to do mnogo dela (ki naj se opravi)
the time to learn čas za učenje
to be or not to be biti ali ne biti
I want to go želim (hočem) iti
she came to see me obiskala me je
there is no one to see us nikogar ni, ki bi nas videl
what am I to do? kaj naj naredim?
he was seen to fall videli so ga, kako je padel
we expect her to come pričakujemo, da bo prišla
to be honest, I should decline če hočem biti pošten, moram odkloniti

9.
(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)

I don't go because I don't want to ne grem, ker nočem (iti)
I meant to ring you up but had no time to nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)

todo popolnoma

vaya V. todo derecho pojdite kar naravnost
así y todo kljub temu, vendarle
con dinero y todo kljub vsemu denarju, niti z denarjem; celó z denarjem ne
es todo oro je čisto zlato
rico y todo, nada conseguirás kljub svojemu bogastvu ne boš ničesar dosegel
tener todas las de perder imeti veliko smolo, ne imeti sreče
si vas tú, iré yo y todo če greš ti, grem tudi jaz

togātus 3 (toga)

1. oblečen v togo, odet v togo, ogrnjen s togo (kot znamenje rimskega državljana): ne excusationem is qui quaestioni praeerit Graeculi iudicis, modo palliati, modo togati? Ci., plebs togata Iuv., me cumque fovebit Romanos, rerum dominos gentemque togatam V.

2. occ. oblečen (odet) v togo = mirovno obleko (prim. toga 2.): me uno togato duce et imperatore Ci., cui uni togato senatus supplicationem decrevit Ci.; subst. togati rei publicae praesunt Ci.
a) togāta -ae, f osvobojenka, ljubica, vlačuga, hotnica: quid inter est, in matronā ancillā peccesne togatā? H., togata mater Mart.
b) subst. togātus -ī, m α) odvetnik, patron: pozni Icti., togati vulturii Ap. β) klient: si curet nocte togatus currere Iuv., post te sella, togati ante pedes Iuv.; tako tudi turba togata (= togatorum) Iuv., opera togata (= togatorum) Mart. služba klientov. γ) pl. togātī vsi h kakemu uradu sodeči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: Cod. Th.
c) α) adj. = rímski: Gallia togata Ci., Hirt., Mel. rimska Galija (= tisti del Cisalpinske (Predalpinske, Tostranske) Galije (tostran Pada), ki je postal rimski); fabula togata, nav. subst. togāta -ae, f (sc. fabula) togáta = prava rimska nacionalna komedija (veseloigra), v kateri so nastopajoče osebe nosile togo, snov pa je črpala iz rimskega okolja (naspr. fabulla palliata paliata, ki je snov črpala iz grškega okolja); če je obravnavala tematiko višjih slojev, se je imenovala trabeata (trabeata), če se je nanašala na preprostejše sloje, pa tabernarija (tabernaria): Ci., Vell., Sen. ph., Q., Suet. idr., vel qui praetextas vel qui docuere togatas H. rimske tragedije ali rimske komedije, rimske žaloigre ali rimske veseloigre. β) subst. togātus -ī, m togáš, tógar = rimski državljan, Rimlján: litteratissimus togatorum omnium Ci.

toi [twa] pronom ti; tebe

à toi tebi
chez toi pri tebi (doma)
si j'étais toi če bi (jaz) bil na tvojem mestu
moi d'abord, après toi najprej jaz, nato ti
t'épouser, toi, jamais! poročiti tebe, nikoli!

tolkalo samostalnik
1. ponavadi v množini (vrsta glasbila) ▸ ütőhangszer, ütős hangszerOb petju uporablja tolkala in tudi improvizacijo. ▸ Az ének mellett ütőhangszereket és improvizációt is alkalmaz.

2. ponavadi v množini (igranje tolkal) ▸ ütőhangszer, ütős hangszerŠtudij tolkal bo verjetno nadaljevala na akademiji v Zagrebu. ▸ Valószínűleg a zágrábi akadémián folytatja majd ütőhangszeres tanulmányait.

3. ponavadi v množini (glasbenik) ▸ ütősDirigent je odlično vodil množičen ansambel, ki je koncert izvedel v prvotni različici s spremljavo tolkal in dveh klavirjev. ▸ A karmester kiválóan vezette a nagy létszámú együttest, amely a versenyművet eredeti változatában, ütőhangszerekkel és két zongorával adta elő.

4. (predmet na vratih) ▸ kopogtatóČe so na obisk prišli moški, so potrkali z večjim in glasnejšim tolkalom. ▸ Ha férfiak érkeztek vendégségbe, a nagyobb és hangosabb kopogtatóval kopogtak be.

5. (pripomoček za drobljenje) ▸ mozsártörő
Vse sestavine stresemo v možnar in tolčemo s tolkalom, dokler se povsem ne zmešajo. ▸ Tegye az összes hozzávalót mozsárba és törje össze a mozsártörővel, amíg teljesen össze nem keveredik.

tollēnō -ōnis, m (tollere)

1. dvigovalna greda, starejše greda zamašnica, tj. greda, ki leži počez na drugi gredi in se na enem koncu vzdigne, če jo na drugem potisnemo dol: Pl. ap. Fest., Plin.

2. occ.
a) ročnik ali (starejše) vaga pri vodnjaku: Fest.
b) žerjav, dvigalo, zavzdižnik, stroj za vzdigovanje pri obleganju: L., Sil., Veg.

tombe [tɔ̃b] féminin grob; nagrobni kamer (plošča)

descendre dans loi tombe umreti
être muet comme une tombe molčati kot grob
être triste comme une tombe biti zelo žalosten
être au bord de la tombe, avoir déjà un pied dans la tombe biti z eno nogo že v grobu
s'il pouvait voir cela, il se retournerait dans sa tombe če bi (on) mogel to videti, bi se v grobu obrnil
suivre quelqu'un dans la tombe kmalu za kom umreti

torpēdō -inis, f (torpēre)

1. topost, otrplost, omrtvelost, odrevenelost, premrlost: Ca. ap. Gell., S. fr. idr., torpedo animam Vitellii invaserat T. Vitelijeva pamet je odrevenela.

2. meton. električni skat, starejše trnjača (Raia torpedo Linn.), električna riba, ki povzroči, da človek otrpne, če se je dotakne: Varr., Plin., Cl. idr., aliae bestiae fugā se tutantur, torpore torpedines Ci.

toss-up [tɔ́sʌ́p] samostalnik
metanje novca v zrak
figurativno negotova stvar, slučaju prepuščena stvar

it was a toss-up bilo je odvisno od slučaja, ni bilo sigurno
it is a toss-up whether she comes or not je še vprašanje, če bo prišla ali ne

total, e, aux [tɔtal, to] adjectif celoten, totalen, popoln; skupen; splošen; masculin skupno število, skupna količina, celota, vsota

au total v celoti, skupno, vse skupaj; če vse upoštevamo
(populaire) au total skratka, konec koncev
guerre féminin totale totalna vojna
prix masculin total celotna, globalna cena
dans l'obscurité totale v popolni temi
somme féminin totale celotna vsota
vente féminin totale popolna razprodaja
le total de la population celotno prebivalstvo
faire le total sešteti, izračunati skupno vsoto
cela fait un million de dinars au total skupno to znaša milijon dinarjev
au total, c'est une bonne affaire konec koncev, če vse upoštevamo, je to dober posel
au total, on n'a rien fait skratka, ničesar nismo naredili

totò otr.
fare totò našeškati:
se non stai buono, la mamma farà totò če ne boš priden, te bo mama šek šek

totschlagen^* ubiti, ubijati; figurativ die Zeit totschlagen zabiti/zabijati čas; du kannst mich totschlagen pa če me ubiješ ...; dafür lasse ich mich totschlagen glavo dam za to