Franja

povôjen d'après-guerre

povojni čas (époque ženski spol d')après-guerre moški spol
povojna leta les années d'après-guerre

povozíti (-vózim) perf.

1. investire, travolgere:
povozil ga je avto è stato investito da un'auto

2. pren. vincere; abbattere; ekst. affaticare, sfiancare; pren.
človek, ki ga je povozil čas persona di idee, di vedute superate
življenje ga je povozilo non ha saputo affrontare le difficoltà della vita
šport. povoziti nasprotnike battere la squadra avversaria, stravincere

practice¹ [prǽktis] samostalnik
običaj, navada, splošna raba, običajen postopek; urjenje, vaja; praksa, izkustvo; opravljanje česa, (zdravnikova, advokatova) praksa, pacienti, stranke, klientela
pravno postopek, pravila postopka
množina spletkarjenje, spletke
tehnično ravnanje, tehnika dela

practice time čas za trening (avtomobilske dirke)
practice run vožnja za trening (avto)
practice alarm poskusni alarm
practice ammunition municija za vajo
aeronavtika practice flight poskusni let
in practice imeti prakso, biti v vaji, praktično
it is my practice to navajen sem, da
to make a practice of imeti navado, da
practice makes perfect z vajo se doseže popolnost
out of practice ne imeti prakse, biti iz vaje
to put in(to) practice izvesti, praktično uporabiti
it was then the practice tedaj je bilo v navadi

prae-sūmō -ere -sūmpsī -sūmptum (prae in sūmere)

1. prej (si) vzeti (jemati), prej prevze(ma)ti: praesumptum diadema Cl.; occ.
a) prej zauži(va)ti: domi dapes O., praesumendo remedia munierat corpus T.
b) prej sne(ma)ti, prej (o)lupiti: pomorum quaedam … torrida praesumpto tegmine Cael.; metaf. prej uži(va)ti, prej (za)čutiti, prej storiti (delati), prej izvršiti (izvrševati), prej opraviti (opravljati), prej (po)rabiti, prej poseči (posegati) po čem: Vitellius fortunam principatūs inerti luxu praesumebat T., gaudium, laetitiam Plin. iun., supplicium in malos T., tempus sementibus Plin. čas prebi(ja)ti, tempus praesumitur Q. je prej porabljen, ingenium iudicio praesumitur Q. je močnejši kot razsodnost.

2. metaf.
a) prej si (za)misliti, vnaprej pomisliti (pomišljati), vnaprej razmisliti (razmišljati, razmišljevati), prej si predstaviti (predstavljati), predpostaviti (predpostavljati), prej si predočiti (predočevati), prej se zavesti (zavedati), domnevati, domišljati si, pričakovati: Sen. ph. idr., ut animo praesumpserat Val. Max., eo graviorem sub magno duce militiam Iust., populus fortunam utriusque praesumeret T., spe praesumite bellum V. predočujte si vojne upe, multa temere sperata atque praesumpta Aur. mnoge smele nade in domneve, praesumpta opinio Q. preusvojeno (vnaprej sprejeto, vnaprej izoblikovano) mnenje, predsodek, praesumpta suspicio Q. preusvojen (vnaprej izoblikovan) sum; z dvojnim acc.: se innocentem Ap.; z ACI: Val. Max., Aur. idr., praesumptum habeant, quotiens fugas et caedes iussit princeps, totiens grates deis actas T., praesumptum est … Icti. obstaja predsodek, da … ; v pass. z NCI: suspectus esse praesumitur, quod … Paul. (Dig.).
b) abs. (preveč) drzen biti, preveč drzniti se, predrzen biti, preveč si upati: in medio magnatorum non praesumas Vulg.

praeter-eō -īre -iī (-īvī) -itum (praeter in īre)

I.

1. iti mimo (česa), preiti (prehajati): Pl., O., H., Cat., Tib. idr., praeteriens Ter. mimogrede; tudi pren.: praeteriens oppidum compilavit Ci. kar tako mimogrede; z acc.: Pl., H., Sen. ph. idr., hortos, domum Ci., tumulum Cu., adversarios N.; pren.: trans Ciliciam praeterit Cu. se razteza ob Kilikiji, quasi praeteriens satis faciam universis Ci. mimogrede (v govoru); occ. teči mimo česa: flumina ripas praetereunt H.

2. (časovno) preiti (prehajati), preteči (pretekati), miniti (minevati): Pl., T., Ambr. idr., praeterit aestas V., hora O.; poseb. pt. pf. praeteritus 3 pretekel, minul, prejšnji, nekdanji: O., V., H., Lucr., Q. idr., tempus Ci., Corn., Lact., aetas Ci., nox Pr., diebus decem praeteritis Varr. ko je preteklo deset dni, po preteku desetih dni, praeteritā die C. ko je rok potekel, in praeteritum (sc. tempus) Plin., Plin. iun., Suet. za (glede na) preteklost (naspr. in futurum) = ad praeteritum Sen. ph., viri praeteriti Pl. nekdanji, (že) umrli, (že) pokojni; tempus praeteritum (kot gram. t.t.) Q. pretekli čas, preteklost; subst. praeterita -ōrum, n
a) kar je preteklo, pretekle reči (stvari), preteklost, prošlost: praeterita mutare non possumus Ci., praeterita se Diviciaco fratri condonare dicit C.
b) prejšnji (predhodni) dogodki, prejšnje (predhodne) dogodbe: Vell.

3. metaf. preskočiti (preskakovati), molčati o čem, zamolč(ev)ati kaj, ne omeniti (omenjati) česa, ne povedati česa, ne govoriti o čem, pustiti (puščati) neomenjeno, ne vzeti (jemati) v poštev (ozir, misel), ne upoštevati, izpustiti (izpuščati), pustiti (puščati) vnemar: Ter., H., Plin., Vell. idr., non est praetereunda gravitas Lacedaemoniorum N., te quoque praetereo O., praetereo illa, quae praetereunda sunt Ci., praeterire aliquid silentio Ci. v govoru ne omenjati, nulla pars orationis silentio praeteriretur Cu. ni ostal brez glasne pohvale, nullum genus crudelitatis praeterire Ci. nobene vrste krutosti ne pustiti (puščati) ob strani, de Apollonio praeteriri potest Ci., nec praeteribo (z ACI) N.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praetereo, quid tum sit actum Ci.; subst. praeterita -ōrum, n
a) izpuščene (neomenjene) stvari (reči, zadeve) se imenujejo svetopisemske kroniške knjige, ker prinašajo tisto, kar ni omenjeno v knjigah kraljev: Hier.
b) nihil in praeteritis relinquere Ci. nobene točke (njihovih naukov) ne pustiti neosvetljene = osvetliti vsako točko; occ.
a) (pri branju ali pisanju) kaj preskočiti (preskakovati), izpustiti (izpuščati): praetereas, si quid non facit ad stomachum Mart., syllabas Suet.; odtod o cenzorju, ki v senatu med branjem imenika senatorjev po cenzu koga za kazen izpusti, zaradi česar je bil tisti izključen iz senata: quattuor praeteriti sunt L.
b) opustiti (opuščati) kaj, ne storiti (narediti) česa, pozabiti (pozabljati): quae faenisices praeterierunt Varr.; z inf.: dicere Pl., sciscitari Ap.; za zanikanim glag.: praeterire non potui, quin scriberem C., Ci. ep. nisem mogel mimo, da ti ne bi pisal = na vsak način sem ti moral pisati.
c) pri delitvi daril, dediščin, služb idr. koga prezreti (prezirati), vnemar pustiti (puščati), pozabiti (pozabljati), zapostaviti (zapostavljati), ne (z)meniti se za koga, ne upoštevati koga: Pl. idr., populus solet nonnumquam dignos praeterire Ci., me quoque Romani praeteriere patres O., filium fratris (v oporoki) Ci., Philippus et Marcellus praetereuntur C. ne dobita ničesar.
d) uiti čemu, izogniti se čemu: nescis, quid mali praeterieris Ter.

4. impers. praeterit me ni mi znano, ne vem; z ACI: hoc te praeterit (ne veš) illud spectari solere Ci. —

II.

1. preteči (pretekati), prehite(va)ti koga: euros O., acri gaudet equo iamque hos cursu, iam praeterit illos V., praeterita est virgo O.

2. metaf. preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): Varr., Vell. idr., iustum praeterit ira modum O., virtus tua alios praeterit O.

Opomba: Fut. praeteriet: Vulg., praeterient: Vulg.

praskati se po jajcih frazem
grobo, izraža negativen odnos (brezdelno preživljati čas) ▸ vakargatja a tökét
Veste, v državnih službah prve tri ure ne delamo drugega kot posedamo naokoli in se praskamo po jajcih. ▸ Az az igazság, hogy az állami munkahelyeken az első három órát azzal töltjük, hogy csak üldögélünk és vakargatjuk a tökünket.

prebi|ti² (-jem) čas kje: verbringen; (prestati) durchhalten; (shajati) aushalten
čas, prebit v zaporu der Gefängnisaufenthalt

prebíti punzonar, perforar ; (o krogli) penetrar; atravesar

prebiti led romper el hielo (tudi fig)
prebiti čas (počitnice) pasar el tiempo (las vacaciones)
prebiti se brez pasarse de
prebiti se (skozi) abrirse paso (z orožjem con las armas)

precorrere^*

A) v. tr. (pres. precorro) prehiteti, prehitevati; biti, priti prej:
avvenimenti che precorrono i tempi dogodki, ki prehitevajo čas, ki so pred svojim časom

B) v. intr. pren. biti, priti (časovno) prej

predbožičn|i [è] (-a, -o) vorweihnachtlich
predbožični čas die Vorweihnachtszeit

predpisan (-a, -o) vorgeschrieben; (vnaprej dan) pogoji: vorgegeben; čas, teza ipd.: die Vorgabe (čas Zeitvorgabe)

predpoldánski

predpoldánski čas morning, morning hours
predpoldánski pouk morning lessons pl
predpoldánska ura morning hour

predpretékel (-kla -o) adj. lingv.
predpretekli čas piuccheperfetto, trapassato
predpretekli mesec, teden due mesi, due settimane fa; due mesi, due settimane prima

predpretékel

predpretekli čas (gram) pluscuamperfecto m; pretérito m anterior

prédpretékel

predpretekli čas plus-que-parfait moški spol, passé moški spol antérieur

prèdpretêkli

prèdpretêkla noč the night before last
prèdpretêkli čas gramatika pluperfect (tense), past perfect (tense)

prédprihódnji

predprihodnji čas futur moški spol antérieur

predpústen carnival(-)

predpústni čas carnival time

predstavit|ev ženski spol (-ve …) die Vorstellung, (prikaz) die Darstellung, (demonstracija) die Vorführung; menice: die Präsentation
čas za predstavito stališč ipd.: die Redezeit

predvojn|i [ô] (-a, -o) Vorkriegs- (čas die Vorkriegszeit, generacija die Vorkriegsgeneration)