Franja

Ursprungszeugnis, das, potrdilo o izvoru (blaga)

utaboríti se -ím se dov. a instala o tabără; voj. a cantona

utilitarianism [ju:tilitɛ́əriənizəm] samostalnik
utilitarizem, teorija o koristi kot glavnem načelu

uti-nam, adv. (utī, gl. ut) da bi, o da bi vendar, uvajajoč želelne stavke:

1. realne s cj. pr. in pf.: Pl., Ter., Enn. ap. Non., Acc. ap. Non., Pac. ap. Non., H. idr., utinam tibi istam mentem di duint Ci., utinam negent Ci., cui quidem utinam vere … auguraverim Ci. ap. Non.; s predhodnim quod: quod utinam illum … eadem haec simulantem videam S.

2. irealne s cj. impf. in plpf.: Pl., Ter. idr., utinam hoc tuum verum crimen esset Ci., utinam virorum fortium … copiam tantam haberetis Ci., utinam eam societatem aut numquam coisses aut numquam diremisses Ci.; z zevom: o utinam primis arsisses infans idque ego passa forem O.; v zvezi s quod: Acc. ap. Non., Ap. idr., quod utinam minus vitae cupidi fuissemus Ci.; zanikano utinam ne: Enn. ap. Corn. idr., illud utinam ne vere scriberem Ci. ep. o da bi ne bilo res, kar pišem, quod utinam ne Phormioni id suadere in mentem incidisset Ter.; pozneje tudi utinam non: Clitus utinam non coëgisset me sibi irasci Cu.; tako tudi v realnem želelnem stavku: utinam non peiora vincant Q.; mešano: quo (sc. die) utinam susceptus non essem aut ne quid ex eādem matre natum esset Ci. ep.

3. elipt. (brez glag.) bogdaj, dal bog, da, o da, da vsaj: habetis sermonem bene longum hominis, utinam non impudentis Ci., utinam quidem! sed non audebitis Ci.

ùvjernīk m (ijek.), ùvernīk m (ek.) dial. eden od tistih, ki so dali moško besedo o miru, o premirju

vadljáti -ám (lat vadium) star. bacanjem kocke kladiti se o nešto, pogađati se: vadljati za kaj

vagheggiare v. tr. (pres. vagheggio)

1. knjižno zaljubljeno gledati, pogledovati; ekst. knjižno dvoriti, udvarjati komu

2. ekst. pren. hrepeneti po, objokovati kaj, sanjati o kom, o čem

valgus 3 (prim. skr. valgā uzda, brzda, vajeti, válgati poskočiti, gr. λυγίζω upogibam, λύγος vitra, šiba, stvnem. walkan valjati)

1. navzven upognjena (ukrivljena, z(a)vita, kriva) meča imajoč krivonog, noge na O imajoč: Cels. (?), † fit ea mihi insignitos pueros pariat postea aut varum aut valgum aut compernem aut paetum aut b[r]occhum filium Pl. ap. Fest., valgus ventriosus, genibus magnis, talis turgidi Nov. fr.

2. pren. poševen, skremžen, nakremžen: itaque hic meretricis, labiis dum ductant eum, maiorem partem videas valgis saviis Pl. s postrani ustnicami, s skremženimi (nakremženimi) usti (ustnicami). — K temu adv. valgiter v stran izkrivljeno, nakremženo, skremženo: valgiter commovere labra Petr. (s)kremžiti.

valued [vǽlju:d] pridevnik
cenjen, spoštovan; o-, precenjen; taksiran, preračunan

vardéva ž, vardévanje s njega, briga, staranje o čemu

vardévati -am (stvnj. wara) njegovati, brinuti se, starati se o čemu: vardevati otroke, živino

vardevávec -vca m onaj koji se brine o čemu

Vaterbild, der, predstava o očetu

vavijèstiti vàvijestīm (ijek.), vavéstiti vàvēstīm (ek.) zastar. obvestiti koga o čem: kad deran nagne niz trg, nagne se onaj da vavesti svog sabesednika; a žeteoci ništa nego se vavijeste i krste, što ona uradi

vèč adv.

1. più:
imeti več časa avere più tempo

2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
več kot più che, più di
imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza

3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri

4. več ali manj più o meno:
v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero

5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
ne čakajte več non aspettate più
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. ni več sama è incinta
niti besedice več! zitto e mosca!
to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
PREGOVORI:
več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno

védomec jack-o'-lantern

vendí moški spol potrdilo o prodaji

venereology [viniəriɔ́lədži] samostalnik
veda o spolnih boleznih

Veranstaltungsgesetz, das, zakon o prireditvah

verdear o-, za-zeleneti; na zeleno vleči