Franja

grab² [græb] samostalnik
prijem; zagrabek; prisvojitev, zagrabitev; grabilec; grabež; otroška igra s kartami

to have (ali get) the grab on s.o. imeti ugodnost pred kom
to make a grab at s.th. hitro po čem seči

grád (fevdalen, utrjen) castle; (kraljev, knežji) palace; castle; (graščina) manor; (podeželski) country seat

grádovi na reki Loire Loire-valley chateaus (ali chateaux), chateaus on the Loire
Versajski grád the palace of Versailles
zidanje grádov v oblake (figurativno) wishful thinking; building (of) castles in the air
obljubljati komu zlate grádove to promise someone the earth
sesuti se kot grád iz kart to collapse like a house of cards
zidati grádove v oblake to build castles in the air (ali in Spain)
ne zidaj grádov v oblake! don't count your chickens before they're hatched!, arhaično sell not the bear's skin before you have caught the bear

grade¹ [greid] samostalnik
stopnja; vrsta; ocena; žival, ki ima enega roditelja čiste rase; nagnjenost, pobočje, strmina
ameriško razred
množina osnovna šola

at grade with na isti stopnji s
up to the grade standardne kakovosti
ameriško grade school osnovna šola
ameriško, sleng grade grabber stremuh
ameriško grade crossing, crossing at grade križišče ceste in železnice v isti višini
ameriško grade teacher učitelj(ica) osnovne šole
to make the grade doseči svoj cilj
to be on the down-grade propadati
to be on the up-grade napredovati, dvigati se

gradíti to build; to construct; to erect; (most) to make, to build, (ladjo) to build; (s kamnom) to mason

gradíti na pesku to build on sand
gradíti na (figurativno) to build upon, to depend upon, to rely on

graft² [gra:ft] prehodni glagol (into, on, together, in)
cepiti
medicina transplantirati
figurativno vcepiti

granite [grǽnit] samostalnik
geologija granit

as hard as granite trd ko kamen; figurativno trmast
figurativno to bite on granite zaman si prizadevati

grate¹ [greit] prehodni glagol & neprehodni glagol (against, on, upon)
praskati; škripati, škrtati; strgati
figurativno dražiti, biti zoprn

to grate on (ali upon) one's nerves iti komu na živce
to grate one's teeth škrtati z zobmi

gratulírati to congratulate (za on, upon), arhaično to gratulate

gratulirati si (drug drugemu) to congratulate one another
gratuliral sem si, da sem to naredil I congratulated myself (ali pogovorno I gave my self a pat on the back) for doing this

grave^*1 [greiv] prehodni glagol
arhaično pokopati (on)
vrezovati, gravirati; vtisniti
arhaično rezbariti

to grave in the memory vtisniti si v spomin

gravō -āre -āvī -ātum (gravis)

I. intr. težiti: daemones a caelo deorsum gravant MIN. težijo ... navzdol = otežujejo pogled na nebo. –

II. trans.

1. težiti, obtežiti (obteževati), obložiti (oblagati), obremeniti (obremenjevati): furtivum gravabat membra onus (= telesni sad) O., ne ... unda gravet pennas O. da ne obteži, poma gravantia ramos O., praefectum castrorum sarcinis gravant T., Actora magno ense gravat Caponeus STAT., v pass.: crescunt ipsae (arbores) fetuque gravantur LUCR., nodis gravatum robur V. grčava (grčasta) gorjača, težka gorjača, caput gravatum O. povešena; pren.: non est ingenii cymba gravanda tui PR.

2. metaf.
a) otežiti, poslabšati, povečati: mala alicuius O., tu fortunam parce gravare meam O., gr. invidiam matris T., iniusto fenore gravatum aes alienum T. dolg, ki je ... postal še bolj težeč, ne obsidio ipsā multitudine gravaretur officium, quod me gravat H., IUST.
b) koga nadlegovati, stiskati, tlačiti, treti, zatirati: nec me labor iste gravabit V. da ne postane hujša, gr. caput PLIN. in (o podnebju) L., gravat invitum nova vis O., gravari iniuriis militum L. Pogosto pt. pf. gravātus aliquā re: gravatus vulneribus L. ves ranast, ves v ranah, telis gravatus CU. obsut s ..., oculi morte gravati O. na katere je legla smrt, choreis somnoque gravati V. trudni od rajanja in zaspani, gravati omnes vino somnoque L. pijani in zaspani, gravatus cibo vinoque L. poln jedi in vina, poln jedače in pijače, gravata ebrietate mens CU. omegljena zavest, gravati longinquā militiā IUST. utrujeni. – Kot dep. med. gravor -ārī -ātus sum

1. intr. obteženega, nadlegovanega se čutiti, ne(je)voljen biti, krčiti (= braniti) se, obotavljati se, okolišiti, izmikati se: cupiam, ne gravetur PL., ne gravare TER., primo gravari coepit, quod ... CI., non gravarer, si ... CI., ille non gravatus „Primum“, inquit ... VARR. brez okolišenja; z abl..: militiā gravari L. nerad biti vojak (komu se ne ljubi služiti vojaščine, mu ne diši vojaščina); z de: de nuptiis non gravari DON.; z inf. krčiti se = braniti se: ne graveris exaedificare id opus CI., gravati sunt prodire in campum Martium CI., ut in colloquium venire gravaretur C., legatus ire Fabio Gurgiti filio gravatus non est VAL. MAX.

2. pesn. in poklas. tudi trans. v pomenu nerad kaj prevzeti, – prenesti, – storiti, koga (česa) ne marati, komu kaj preseda ali mrzi, komu je kaj zoprno: Pegasus terrenum equitem gravatus H. nerad nosi, illum acerbum et sanguinarium necesse est graventur stipatores sui SEN. PH., gr. aspectum civium T. nerad se da državljanom videti, spem ac metum iuxta gr. T., gr. dominum PLIN. IUN., matrem, ampla praetoria SUET.; z dvojnim acc.: gr. aliquem fratrem (kot brata) SEN. RH. – Od tod

1. adv. pt. pr. gravanter nerad, z ne(je)voljo: CASS., reguli Gallorum ... haud gr. ad Poenum venerunt L.

2. adv. pt. pf. gravātē težko, nerad: gr. alicui dare veniam PL., gr. ille primo CI. on je sprva okolišil (= se je izmikal), manus ... ad saviandum gravatius porrigere FRONT.; pogosto litota: haud ali non gravate CI. ne nerad, prav rad.

gŕba hump; hunch; (izboklina) boss, protuberance, excrescence

kamelja gŕba the hump of a camel
imeti koga na gŕbi (figurativno) to be burdened with someone
po gŕbi jih dati komu (figurativno) to tread on someone's neck

grdó badly, nastily, foully, basely, meanly; hideously; in an ugly manner

grdó se gledajo (figurativno) they are at daggers drawn
grdó jo komu zaigrati (figurativno) to play a dirty trick on someone
stvari se grdó obračajo, razvijajo things are looking ugly
grdó je (neprimerno je nekaj delati) it's wrong (ali bad, nasty) to...

gré [gre] masculin volja; samovolja, samovoljnost, muha(vost); presoja, mnenje; všečnost, okus; hvala

à son gré po (svoji) volji, po lastni presoji; po svojem okusu, mnenju
à votre gré čisto kot želite, kot vam je drago
au gré de quelqu'un prepuščen, izpostavljen samovolji kake osebe
au gré du hasard kot hoče (je hotel, bo hotel) slučaj
contre le gré de sa mère proti volji svoje matere
de son gré, (son) bon gré na lastno željo, po lastni presoji, sam od sebe, prostovoljno, rade volje
bon gré, mal gré hočeš nočeš, rad ali nerad
de gré ou de force zlepa ali zgrda, takó ali takó
de mauvais gré nerad, nevoljno, z nevoljo
de plein gré popolnoma sporazumno, prostovoljno
de gré à gré sporazumno, z obojestransko privolitvijo, dogovorno
il en fait de son gré on dela vse po svoji volji
savoir (bon) gré, un gré infini de quelque chose à quelqu'un biti komu (zelo) hvaležen za kaj
je vous sais gré de cette attention hvaležen sem vam za to pozornost
savoir beaucoup de gré à quelqu'un de quelque chose komu kaj v veliko dobro šteti
savoir peu de gré, mauvais gré à quelqu'un de quelque chose ne biti komu hvaležen za kaj
trouver une chambre à son gré najti sobo po svoji volji
vendre de gré sporazumno prodati

great¹ [greit] pridevnik
velik, precejšen; dolg
figurativno ugleden, pomemben, važen, imeniten, slaven; plemenit; pra-
arhaično noseča (at, in)
spreten, mojstrski, sposoben
domačno sijajen, kolosalen

great age visoka starost
to be great at s.th. odlikovati se v čem
astronomija Great(er) Bear Veliki voz
the great body večina
great chair naslonjač
a great deal mnogo
great dozen 13
arhaično great with child noseča
great go diplomski izpit za B.A.
to go a great way with s.o. imeti velik vpliv na koga
great gun vplivna osebnost, "visoka živina"
great hundred stodvajset
great toe palec na nogi
pogovorno great big strašno velik, neznanski
great Scott! zaboga!
the Great Powers velesile
great dane zoologija doga
great letter velika črka
great many mnogi, številni
no great matter nepomembno, malenkost
great little man majhen, a pomemben človek
pogovorno great on navdušen za
no great shakes ne posebno dober; nič posebnega
the Great War prva svetovna vojna
I have a great mind to prav rad bi
a great while ago že davno
great hall glavna dvorana

Greek² [gri:k] pridevnik
grški

Greek Church grškopravoslavna cerkev
Greek gift trojanski konj, danajsko darilo
on the Greek Calends nikoli

gréti to warm; to heat

gréti se to warm oneself
gréti se na soncu to bask
gréti (si) posteljo to warm one's bed
gréti se pri ognju to warm oneself at the fire
voda se greje the water is getting warm
on ni vreden, da ga sonce greje he is a worthless fellow, he is not worth his salt, he is a good-for-nothing

gridiron [grídaiən] samostalnik
rešetka, raženj; okvir za ladjo v suhem doku; naprava za spuščanje gledališkega zastora; vrsta vzporednih tračnic
elektrika mreža napeljave visoke napetosti
ameriško rugbyjsko igrišče
tehnično kompenzacijsko nihalo

figurativno on the gridiron močno vznemirjen, kakor na žerjavici

grind^*1 [graind]

1. prehodni glagol
(z)mleti, (z)drobiti; brusiti, stružiti, gladiti; vrteti pogonsko ročico
ameriško jeziti (into s.o.)
vbijati komu v glavo
figurativno zatirati, mučiti; škrtati (z zobmi) (into)
vtisniti (on, against ob)
drgniti, treti

2. neprehodni glagol
mleti, dati se zmleti; igrati na lajno
figurativno (away) mučiti se (at)
naporno delati; guliti se

to grind the face of s.o. surovo s kom ravnati
to have an axe to grind imeti osebne skrite namene
to grind the faces of the poor izkoriščati reveže
to grind s.o. in grammar vbijati komu slovnico v glavo
to grind the teeth škrtati z zobmi
to grind to powder zdrobiti v prah
to grind roughly razsekati

grip¹ [grip] samostalnik
stisk roke, prijem; krč, napad bolečine; prgišče; ročaj
figurativno (of, on česa) razumevanje; sposobnost zbuditi zanimanje (of, on nad)
oblast
ameriško ročna prtljaga

to lose one's grip on zgubiti oblast nad
to come to grips, to get at grips with spopasti se s
in the grip of v oblasti; v krempljih koga, česa

grive [griv] féminin brinovka (ptica); populaire straža, policija; argot vojna, plenjenje

soûl comme une grive (familier) pijan ko mavra
faute de grives on mange des merles (proverbe) v sili vrag muhe žre, treba se je zadovoljiti s tem, kar imamo