Franja

Zadetki iskanja

  • semel, adv. num. (iz indoev. kor. *sem- + el (iz *-li); prim. skr. sa-kŕ̥t naenkrat, enkrat, gr. εἷς, μία (iz *σμία), ἕν, lat. sem-per, semi-, sim-plex, sim-plus, sim-ilis, sin-guli, sincerus, mille)

    1. enkrat, le (samo) enkrat: CU., ENN. AP. VARR. idr., non semel, sed bis frumentum vendidisti CI., nec hoc semel fecis, sed saepius N., haud semel PL. ali non semel CI. ne (samo) enkrat, plus semel VARR. ali plus quam semel CI., VELL. več kot enkrat, večkrat, semel atque iterum CI., C., L., SUET. ali semel iterumque PETR. enkrat in še enkrat = dvakrat, zdaj in zdaj, ponovno, semel atque iterum ac saepius CI. zopet in zopet.

    2. (pri naštevanju) z iterum, deinde, item idr. enkrat = prvikrat, prvič: bis rem publicam servavi, semel gloriā, iterum aerumnā meā CI., bis ab eo esse demissum, semel ad Corfinium, iterum in Hispania C., ter proditae patriae sustinendum est crimen, semel, cum defectionis ab Rōmanis, iterum, cum pacis eum Hannibale fuisti auctor, tertio hodie, cum restituendae Rōmanis Capuae … impedimentum es L., semel ... deinde CI., semel ... item SUET.; abs. prvikrat = prejšnjikrat: ubi exorta est semel PL., cum ad idem, unde semel profecta sunt, cuncta astra redierint CI.

    3. (nepoudarjeno) enkrat = kdaj, včasih = že, vendar že: quod semel dixi, haud mutabo PL., qui semel a te sint liberati timore CI., in tuendo, quod semel annuisset, tantā erat curā N., possessum semel obtinerent imperium L., incitato semel militi L., semel emissum volat irrevocabile verbum H., inclinatum semel animum praecipitem agere exempla maiorum IUST.; v zvezi z raznimi conj.: si semel amoris poculum accepit PL., ubi animus semel cupiditate se devinxit mala TER., ubi semel a ratione discessum est CI., ut semel Gallorum copias proelio vicerit C., cum semel coepit, labitur CI., aut semel in nostras quoniam nova puppis harenas venerat O. denique ut semel finiam Q.

    4. naenkrat, takoj, hkrati, enkrat za vselej: DIG. idr., corvus semel radere terram PL., quibus semel ignotum a te esse oportet CI., dimicantes aut vitam semel aut ignominiam finirent L., semel humum ore momordit V., pudicitia deperit semel O., totas semel absorbere placentas H., orationis omnes virtutes semel complectitur Q., semel in perpetuum ali semel et in perpetuum FL.; occ. (v govoru) naenkrat, enkrat za vselej, z eno besedo, skratka, na kratko: cum facile orari, tum semel exorari soles CI., ut fundus (cena zemljišča) semel indicaretur CI., ut semel dicamus PLIN., nec hoc semel decretum erat Q.
  • Semprōnius 3 Semprónij(ev), ime patricijskega, pozneje plebejskega rimskega rodu, ki mu pripadajo mnoge rodbine (npr. Atratini, Sophi, Tuditani idr.). Poseb. znani so:

    1. Tiberius Sempronius Gracchus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 187, konzul l. 177 in 163, cenzor l. 169, zet Scipiona Afričana starejšega: CI., L., AUR.

    2. njegova sinova
    a) Tiberius Sempronius Grachus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 133, je poleg drugih zakonov predlagal tudi poseben zakon o novi razdelitvi zemljišč v korist obubožanim slojem rimskega ljudstva ter si s tem nakopal sovraštvo aristokratov, ki so pod vodstvom pontifika Publija Scipiona Nazike l. 133 ubili njega in okoli 300 njegovih pristašev: CI., CORN.
    b) njegov mlajši brat C. Sempronius Gracchus Gaj Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 123 in 122, je obnovil zakonske predloge svojega brata in sprožil postopek za uveljavitev več novih zakonov zoper aristokrate, ki so ga zato l. 121 usmrtili (po drugi verziji je, ko je uvidel, da zanj ni rešitve, sam ukazal svojemu sužnju, naj ga usmrti): CI., VELL., GELL.

    3. Sempronia Sempronija, soproga Decima Junija Bruta, soudeleženka Katilinove zarote: S. Kot adj. Semprónijev (= Grákhov): lex, leges CI. idr. Od tod adj. Semprōniānus 3 Semprónijev: senatus consultum CI. EP. Gaja Sempronija Rufa, clades L. konzula Gaja Sempronija Atratina.
  • seneciō1 -ōnis, m (senex) starec, starček: tu senecionem hunc satis est si servas, anus AFR. AP. PRISC. Kot nom. propr. Seneciō -ōnis, m Senékio, Senécio (Senekión, Seneción) priimek več rimskih rodov, poseb. Herenijevega rodu, npr. Herennius Senecio Tit Herenij Senekio, Claudius Senecio Klavdij Senekio, samo Senecio: PLIN. IUN.
  • senex, senis, komp. senior (iz *seni-k-s ali seno-k-s; prim. skr. sánaṣ = gr. ἕνος (iz *σένος; ἕνη καὶ νέα (sc. σελήνη) dan pred mlajem, prvi dan začenjajočega se meseca) = got. sineigs star, skr. sanakáḥ (= lat. senex) nekdanji, star, lat. senium, senātus, senectūs, seneciō, seneō, senēscō, lit. sẽnas star, sẽnis starec, senȳste starost; prim. tudi imeni Seneca in gal. Seno-gnatus) star, ostarel, prileten, mator (klas. v poz. le o osebah): mulier TER., servum senem CA., admodum senex suasor legis Cinciae CI., turpe senex miles O., senem fieri CI., SEN. RH. ostare(va)ti, (po)starati se, Catone erat nemo fere senior temporibus illis CI., quarum studium senior arripuerat N. v starejših letih, senior Glauci chorus V., grandior hic vero si iam seniorque queratur LUCR., alius senior est, alius iuvenior SEN. PH., senior deus MART.; pesn. o živalih in stvareh: senex cervus O., latrans PH., sus PETR., senes muli AP., corpora seniora CELS., senibus saeclis PS.-V. (Ciris) v poznih vekih, senioribus annis O., quae vis senior est CI., senes autumni MART. staro (= zrelo) jesensko sadje; pren.: senior, ut ita dicam, oratio CI. zrelejši. Subst. senex, senis

    1. m starec, starček (= 60 in več let star mož, naspr. puer, adulescens, iuvenis): te sene omnium senem neminem esse ignaviorem PL., petulantia magis est adulescentium quam senum CI., iam aetas senem in patriam revertentem, unde puer profectus sum, iam ... res ita fraudaverunt, ut ... L., mixta senum ac iuvenum corpora H., haec recinunt iuvenes dictata senesque H.; komp. senior včasih, poseb. pesn. = senex: vix ea fatus erat senior V., si quis forte coheredum senior male tussiet H., facilius sanescit puer vel adulescens quam senior CELS., sapienter, ut senior suaserat FL.; pl. seniores starejši, priletnejši (večinoma = možje od 45. do 60. leta, ki so dolžni opravljati vojaško službo, naspr. iuniores): seniores a iunioribus divisit CI., seniorum iuniorumque centuriae CI., omnium seniorum precibus C., curae fuit consulibus et senioribus patrum L., haec laeti audiere iuvenes, ingrata senioribus erant CU., Servium Tullium milites ab anno septimo decimo ad annum quadragesimum sextum iuniores supraque eum annum seniores appellasse GELL.; včasih tudi senex (kot hiperbola) zaznamuje moža od 45. do 60. leta: L., H.

    2. f starka (= 60 ali več let stara žena): hanc ... commemorant merito tot mala ferre senem TIB., ille suo collapsam pectore matrem sustinuit magnaque senem cervice recepit VAL. FL., iuvenes senesque STAT. mlade in stare.

    Opomba: Prvotni gen. sg. senicis: PL. AP. PRISC.
  • sentiō -īre, sēnsī, sēnsum (prim. stvnem. sinnan (pač iz *sinþjan) = nem. sinnen premišljevati, razmišljati, stvnem. sin = nem. Sinn čut, zavest)

    1. z zunanjimi čuti čutiti, občutiti, začutiti, opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), zazna(va)ti: abs.: nusquam sentio PL., ita, ut ne vicini quidem sentiant CI., perpetuo quoniam sentimus LUCR., si quis corpus sentire refutat LUCR.; z obj. v acc.: ENN., PLIN. idr., vitia corporis CU., dolorem LUCR., sonitum PL. ali strepitum HIRT. (za)slišati, colorem album LUCR. videti, suavitatem cibi non sentiunt CI. ne čutijo na jeziku, sentire famem L., varios rerum odores LUCR., utrumque (sc. calorem et frigus) manu LUCR., ignes O.; v spolnosti (o ženski) sentire aliquem čutiti koga = spolno se združiti, občevati s kom: sensit delphina Melantho O.; v pass.: noctu prius ad angustias venire, quam sentiretur C. kot bi se opazilo; z inf. ali NCI: sentire sonare LUCR., sentio aperiri fores PL., si me secari sensero PL., sentit dolores accrescere N., nec sibi enim quisquam moriens sentire videtur ire foras animam incolumem de corpore toto LUCR., sentit caput tonsum esse PH.; pesn. po gr. skladu: sensit medios delapsus in hostes V. (= gr. ᾔσϑετο ἐμπεσών) da je zašel, elicta sensit sibi membra sine viro etiam recente terrae sola sanguine maculans CAT.

    2. occ.
    a) (kaj neugodnega ali učinek česa) v svojo škodo, boleče (ob)čutiti, izkusiti (izkušati), (pre)trpeti, utrpe(va)ti, doživeti (doživljati), spozna(va)ti: quod ipse ad Avaricum sensisset C., quae quisque Persei belo sensisset L., Latinus ... sentiat ... Turnum L. naj čuti = spozna, tecum Philippos et celerem fugam sensi H., primo inopiam, deinde ad ultimum faucem sentire coeperunt CU., sentire damnum, invidiam maiorem CU., Iovis arma O., prima arma nostra FL., audivere, non sensere arma IUST.; z dvojnim acc.: eo usque (sc. illam) sensit inimicam, ut ... VAL. MAX.; z ACI: sentient ... manere libertatem illam CI., sentiet in hac urbe consules esse vigilantes CI., sentiet mihi esse tanto pro corpore vires O.; z odvisnim vprašanjem: sentiet, qui vir seiem (= sim) TER., sentiat, quos attentarit PH.; pren. (o stvareh): PL., PLIN. IUN. idr., vastationem … ora senserat L., transitum exercitūs ager senserat L., alnos primum fluvii sensere cavatas V., palus ... grave sentit aratrum H., nec pestilentem sentiet Africum fecunda vitis H., vites orbitas vinculi sentiunt PLIN.
    b) biti občutljiv, biti dovzeten za kako bolezen, biti podvržen kaki bolezni: sentire morbos PLIN., radix celeriter cariem sentit PLIN.

    3. metaf.
    a) duševno (ob)čutiti, zazna(va)ti, (u)videti, sprevideti (sprevidevati), spozna(va)ti, doje(ma)ti, opaziti (opažati), dobro vedeti, zavedati se česa, ume(va)ti, razume(va)ti itd.; abs.: sentio atque intellego PL., mentes sapientium sentire ac vigere CI., non sentientibus nobis excidunt versus Q.; brezos.: non ut dictum est in eo genere intellegitur, sed ut sensum est CI. ne po besedi, ampak po smislu; z obj. v acc.: SEN. PH., IUST. idr., id iam pridem sensi PL., sentire Aesculapi sententiam PL., mala nostra TER., quod quidem senserim CI. kolikor se vsaj zavedam, ut mihi quidem sentire videor CI. da se zavedam, poscit opem chorus et praesentia numina sentit H., haec Iovem sentire H., fraudem O., calamitatem CU.; pesn.: ut vestram sentirent aequora curam O., nec inania Tartara sentit O.; obj. je treba včasih dostaviti v mislih: priusquam hostes sentirent L.; z de: quod plus se quam imperatorem de victoria ... sentire existimarent C. da vedo več o ..., ex nocturno fremitu ... de profectione eorum senserunt C. so zaznali nekaj o ...; z ACI: PL., TER., H., CU. idr., me scire sentiunt CI., sentit animus se moveri CI., Caesar hac oratione Lisci Dumnorigem ... designari sentiebat C.; z odvisnim vprašanjem: PL. idr., quod (sc. ingenium) sentio, quam sit exiguum CI., sensere, quid mens ... posset H., equus quidem videbatur sentire, quem veheret CU.; s quin: nec iam aliter sentire ... quin paene circumvallati ... viderentur C. da so prepričani, da ...
    b) meniti, misliti, soditi, biti kakega mnenja ali mišljenja: si ita sensit, ut loquitur CI., recte sentire CI., iocansne an ita sentiens CI. res(no) tako misleč, humiliter demisseque sentire CI. biti nizkega (nizkotnega) mišljenja, biti nizkih misli, optime sentientes centuriones CI. dobromiselni, dobro misleči; z obj. v acc.: idem quod ego sentit TER., sentire unum atque idem CI. ali idemque et unum SUET., qui Thebis idem sentiebant N. enako misleči, somišljeniki, quid sentirent, aperuerunt N. svoje misli (svoja mnenja); z dvojnim acc. = imeti, šteti, spozna(va)ti koga ali kaj za kaj, misliti si kaj o kom ali čem, razume(va)ti kaj pod čim: talem solemus sentire bonum civem CI., voluptatem hanc, quam ... CI.; s praep.: sentire de aliquo mirabiliter CI. EP. izvrstno soditi o kom, zelo visoko mnenje imeti o kom, zelo naklonjen biti komu, de illo male Q., de Modesto bene, male PLIN. IUN., de diis immortalibus prava CI. napačne misli (pojme, predstave) imeti o ... bogovih, quid irati gravius de vobis sentire possunt, quam ... C.; sentire cum aliquo pristopiti k mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, pritegniti (pritegovati) komu, mnenju koga, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, pritrditi (pritrjevati) komu, strinjati se s kom, biti istega mnenja (mišljenja) kot kdo, potegniti (vleči) s kom, na stran koga, biti za koga, stati (biti) na strani koga: PL., TER. idr., cum illis sensi CI., cum istis vera sentire CI. prave pojme (predstave) imeti z ..., sentire cum rege, cum Philippo L., optimates cum Cassandro sentiebant N.; v enakem pomenu tudi sentire ab aliquo: dum hic hinc a me sentiat PL.; potem tudi: qui aliunde stet semper, aliunde sentiat L.; toda sentire abs aliquo seorsum ali seorsus drugače soditi kot ..., drugega mnenja biti kot ..., drugačno mnenje imeti kot ..., drugih misli biti kot ...: abs te seorsum sentio PL., ut abs te seorsus sentiam de uxore AFR. FR., quos sciebat adversus se sentire N. da so njegovi politični nasprotniki; z ACI: sentit te esse huic rei caput TER., qui cum finem bonorum esse senserint congruere naturae cumque ea convenienter vivere CI. Od tod subst. pt. pf. sēnsa -ōrum, n misli, mnenja, pomisli, predstave: exprimere dicendo sensa possumus CI., sensa mentis et consilia verbis explicat CI., sic locuti sunt, ut sensa sua dicerent Q.
    c) occ. kot publicistični in jur. t. t. svoje mnenje izreči (izrekati), glasovati: in senatu libere sentire CI., quae vult Hortensius, omnia dicat et sentiat CI., si unquam meā causā (meni v prid) quidquam aut sensit aut fecit CI. EP., mihi lenissime sentire nisi sunt CI. EP., cum ego sensissem de iis sententiam ferri oportere CI. EP., qui haec sentitis, in hanc partem, qui alia omnia, in illam partem ite, qua sentitis FORMULA VETUS AP. PLIN. IUN.; o sodnikih: si iudices pro mea causa senserint GELL. če so sodniki razsodili meni v prid.

    Opomba: Sinkop. pf. sēnstī (= sēnsistī): TER.
  • sentir* [sɑ̃tir] verbe transitif čutiti, občutiti; zazna(va)ti; opaziti; biti dovzeten (quelque chose za kaj); uvideti, spoznati; (po)duhati; dišati, imeti priokus (quelque chose po čem); verbe intransitif (neprijetno) dišati (de la bouche iz ust); smrdeti

    se sentir čutiti se, počutiti se; čutiti v sebi
    se faire sentir opaziti se, zbuditi pozornost
    je ne peux le sentir ne morem ga trpeti
    je ne sens rien pour lui nobenega (posebnega) čustva nimam do njega
    sentir bon, mauvais dobro dišati, smrdeti
    sentir le brûlé, le renfermé dišati po prismojenem, po zatohlem
    qu'est-ce que ça sent? po čem diši?
    cela ne sent pas bon, ça sent le roussi (figuré) položaj postaja neprijeten, sumljiv
    ce poisson commence à sentir ta riba začenja dišati
    il sent son paresseux d'une lieue len je, da smrdi miljo daleč
    (familier) il sent le sapin ne bo več dolgo živel, je že z eno nogo v grobu
    ne pas se sentir de joie biti ves iz sebe od veselja
    se sentir de l'appétit dobiti, imeti (dober) tek
    elle ne se sent pas la force de le punir nima (v sebi) moči, da bi ga kaznovala
    faire sentir son autorité à quelqu'un dati komu čutiti svojo avtoriteto
  • sermō -ōnis, m (morda iz serere1; nekateri razlagalci besedo izpeljujejo iz kor. *su̯er- govoriti; prim. got. swaran = stvnem. swerien, swerren = nem. schwören, ang. answer odgovor, sl. svariti)

    1. pomenek (med več osebami), pomenkovanje, izmenjava mnenj (stališč), razprava, pogovor, razgovor (do katerega pride slučajno, ne po dogovoru, kar zaznamuje beseda colloquium), pogovarjanje, razgovarjanje, govorica: ENN. AP. GELL., CAECIL. AP. GELL., PL., TER., TIT. AP. NON., S. FR., Q. idr., sermonem habere (conferre, instituere) cum aliquo CI., longior ab Ambiorige instituitur sermo C., sermo et familiaris et cotidianus CI., comis sermo T., iocosus H., sermonem ordiri CI., oritur sermo de aliqua re H., multi et illustres et ex superiore et ex aequo loco semones habiti CI. EP. moje številne nedvoumne izjave (besede), ki sem jih izustil tako na sodnem odru kot tudi v vsakdanjem življenju, sermo Abdalonymi CU. izjava, besede, izustilo, multa ibi tota die in concilio sermonibus iactata erant L., iucundus mihi est sermo litterarum tuarum CI. EP. pis(me)na izmenjava mnenj s teboj; meton. predmet (tema, vsebina) pogovora (pogovarjanja) ali govorice: nunc per urbem solus (sc. filius meus) sermoni omnibust PL. zdaj se plete (o mojem sinu) po vsem mestu govorica, zdaj se o njem širi govorica (širijo govorice), zdaj vse mesto govori o njem, nunc inter eos tu sermo es PR., Cataplus ille Puteolanus sermo illius temporis CI. o katerem je v tem času vse govorilo, medici ... ad Dionysium filium sermonem rettulerunt N. vsebino pogovora.

    2. occ. učen pogovor, učen razgovor, učena razprava, učeno razpravljanje, učena izmenjava mnenj (stališč), učeno izmenjavanje mnenj (stališč), učeno besedovanje, učena debata, učena diskúsija (diskusíja), učeno diskutiranje, disput, disputacija, disputiranje, učeni pretres, učeno pretresanje, učeni prepir, dialog, konverzacija, predavanje: Q. idr., exposuit (sc. Scaevola) nobis sermonem Laelii de amicitia habitum ab illo secum et cum ... C. Faunio CI., in quo (sc. circulo) aut de re publica disputaretur aut de philosophia sermo haberetur N., quamquam Socraticis madet sermonibus H., sermones, quos scripsit (sc. Plato) GELL.

    3. pogovorni (razgovorni, občevalni) jezik, miren (pogovoren) način pogovora (besedovanja) (naspr. contentio), vsakdanja govorica, vsakdanji govor, naravna govorica, preprosta, nevezana beseda, proza (naspr. vezana beseda), preprost govor: in argumentis Caecilius poscit palmam, in ethesin Terentius, in sermonibus Plautus VARR. AP. NON., mollis est oratio philosophorum et umbratilis ... Itaque sermo potius quam oratio CI., contentio tribuitur disceptationibus indiciorum, contionum, senatūs; sermo in circulis, disputationibus, congressionibus familiarium versatur CI., sermo est oratio remissa et finitima cotidianae locutioni CORN., si quis scribat, uti nos sermoni propiora H., soluta oratio, qualis in sermone et epistulis Q., vox sermoni proxima Q., supra modum sermonis attolli Q., usque eo naturale est paulatim incitari, ut litigantes quoque a sermone incipiant, ad vociferationem transeant SEN. PH., ut rursus vaces sermoni, quem apud municipes meos habui PLIN. IUN.; meton. v pogovornem jeziku, v preprosti besedi napisan spis, pri H. satire in pisma: nostrorum sermonum iudex H. (o svojih satirah), nec sermones ego mallem repentes per humum H. (o svojih pismih, epistulae), ille (sc. delectatur) Bioneis sermonibus (= satiris) H.

    4. govorica (govorice) = govorjenje (ljudstva), glas: vulgi CI. EP., sermo atque fama CI., vix feram sermones hominum CI., ut propter eum in sermonem hominum atque in tantam vituperationem veniret CI. da bi prišel ljudem v zobe, sermones lacessere C. sprožiti (sprožati, (raz)širiti) govorice, dare sermonem alicui CI. ali sermones praebere aliis L. da(ja)ti komu (drugim) priložnost (možnost, povod) za govorice (govorjenje), materiam sermonibus praebere T., dissipatur sermo totā Asiā CI., haec (sc. fama) cum multiplici populos sermone replebat V., nil dignum sermone canere H.; pesn. = pravljica, bajka: sermones utriusque linguae (sc. grškega in latinskega) H.

    5. jezik = način govorjenja ali izražanja, govorjenje, izražanje, govor, govorica, beseda, slog, idiom: SEN. PH. idr., proletarius PL., plebeius CI., delicatus, elegans, festivus CI., rusticus, urbanus L., humilis, pedester H., cotidianus Q., elegantia sermonis CI., sermonis error CI. napačno izražanje, finit ergo in Catulo sermo Latinus CI., suavitas sermonis Latini N.; meton. posamezen izraz, stavek: ICTI., POMP., SERV., non possum exprimere sermonibus MIN.; occ. jezik, ki ga kdo govori, narečje, dialekt: sermone debemus uti, qui natus (po nekaterih izdajah innatus) est nobis CI. ki nam je prirojen, ki je naš materni jezik = nativus sermo CU., gentes dissonae sermone L., sermo Persarum N., libri ... Graeco sermone confecti N., sermo patrius H., sermonis patrii egestas LUCR., sermo humanus ali sermo hominum PLIN., lusciniae Graeco atque Latino sermone dociles PLIN.

    6. govorni običaj, govorna navada, običaj (navada) govorjenja, jezikovna raba: rectus ICTI., vulgi sermone mons significatur ICTI.

    7. pridiga: ECCL.

    Opomba: Nom. sg. sermō (H., LUCR.), poznejši pesniki merijo sermŏ (npr. IUV.).
  • sērus 3 (indoev. kor. *sēi- popuščati, biti počasen, biti pozen, pozno prihajati; prim. skr. sāyám zvečer, lat. sētius, lit. at-sainus nemaren, irsko sīr dolgotrajen, večen, got. seiþus pozen, sainjan oprezovati, obotavljati se, stvnem. lancseimi = nem. langsam, stvnem. seine počasen, len)

    1.
    a) pozen, kasen: PL., VELL., COL., SEN. TR., Q. idr., gratulatio CI. EP., serae, sed iustae poenae CI., id (sc. bellum) quidem spe omnium serius fuit L., hiems magis sera (= serior) L., serā sub nocte V., serā nocte PR., VAL. FL., sera crepuscula O., ad serum usque diem T., seri anni O., sera aetas O. ali serior aetas TIB. ali serior senectus MART., hora serior O., seri nepotes V., O.; preg.: nescis, quid vesper serus vehat VARR. AP. GELL. (prim.: quid vesper serus vehat ... sol tibi signa dabit V.); predik. (nam. adv. sero kakor gr. ὄψιος): VAL. FL. idr., serus abi O., serus in caelum redeas H., littera sera pervenit O., sera, lumen tacitis poena venit pedibus TIB.; tako tudi: sera rubens accendit lumina Vesper V., Cantaber serā domitus catenā H., serosque pedes serasque assumere pennas O.; z gen.: o seri studiorum (= gr. ὀψιμαϑεῖς) H. zapoznelci (zamudniki) v naukih, belli serus Ilertes SIL.; z inf.: serus versare boves PR.; adv. komp. sērius pozneje, slej (naspr. ocius, citius, temperius): biduo serius, paulo serius, aliquanto serius CI., quid serius, quid ocius futurum sit CI., serius spe omnium Romam venit L., serius ocius sors exitura H. prej ali slej, serius aut citius sedem properamus ad unam O., modo surgis Eoo temperius caelo, modo serius incidis undis O.; superl.: ut quam serissime eius profectio cognosceretur C. kar najpozneje.
    b) pozno zoreč (dozorevajoč), pozno rodeč (rojevajoč), počasi rastoč: platanus O., ulmus V., ficus COL., pira omnium serissima Amerina PLIN.
    c) pozno se dopolnjujoč, pozno se uresničujoč, pozno se izpolnjujoč, pozno se iztekajoč, pozno nastopajoč: portenta tarda et sera nimis CI., omina V., spes L., malum VAL. FL.
    d) počasen, dolgotrajen: bellum O., piacula (hudodelstva) VAL. FL.
    e) daljen, dálek, oddaljen: serum ut veniamus ad amnem Phasidis VAL. FL.

    2. occ. prepozen, zakasnel: magis exoptatae Kalendae Ianuariae quam serae CI., serum bellum S. FR., paenitentia L., PH., serum auxilium venerat L., consilium serum ... fuit L., ad possessa venis praeceptaque gaudia serus O., sera assurgis V.; adv. komp. sērius (nekoliko) prepozno: serius venire CI., erit verendum mihi, ne hoc non potius omnes boni serius a me quam quisquam crudelius factum esse dicat CI., serius a terra profectae naves C. – Od tod subst. sērum -ī, n pozni čas; abs.: rem in serum trahere L. zakasniti (se), zakasneti, zamuditi, in serum dimicatione productā SUET. do poznega dne, do večera; z gen.: serum diei erat L. večer, extrahebatur in quam maxime serum diei certamen L. do kar najpoznejšega večera, sero diei T. zvečer, in serum noctis convivium productum L. v pozno noč, pozno v noč. Od tod
    a) abl. adv. sērō pozno, včasih = zvečer: sero post tempus venis PL., eo die Lentulus venit sero CI. EP., videsne igitur ... quam ea (sc. eloquentia) sero prodierit in lucem? CI.; occ. (kakor včasih ὀψέ) prepozno, ne več ob pravem času: si unam rem sero feceris, omnia opera sero facies CA., metuo, ne sero veniam depugnato proelio PL., hodie sero ac nequidquam, voles TER., producam Consanos, qui te nunc sero doceant, iudices non sero CI., sero facturos clamitabat, cum maiores manus convenissent C., sero iam est mutare eam L., sero profectus est, nam Agesilaus magnā erat praedā potitus N.; dvoumno: cum identidem interrogaret (sc. accusator), quo tempore Clodius occisus esset, respondit (sc. Milo): „Sero“ Q.; preg.: sero sapiunt (sc. Phryges = Troiani) CI. EP.
    b) pesn. acc. adv. sērum in v pl. sēra pozno: nocte sedens serum V., nec sera comantem narcissum ... tacuissem V.
  • session [sešn] samostalnik
    seja, zasedanje (parlamenta); konferenca, skupščina
    množina, pravno zasedanje sodišča; učna (tečajna) ura
    britanska angleščina študijsko (šolsko) leto (od 1. okt. do 30. junija)
    ameriško, univerza polletje, semester

    Court of Session najvišje škotsko sodišče
    full session plenarna seja (zasedanje)
    petty sessions seja (sestanek) dveh ali več mirovnih sodnikov za skupno reševanje manjših prestopkov
    summer session ameriško poletni semester
    two afternoon sessions a week dve (učni) uri na teden popoldne (angleščine itd.)
    they had a long session imeli so dolgo konferenco
  • sestra samostalnik
    1. (sorodnica) ▸ testvér, nővér [starejša]húg [mlajša]
    mlajša sestra ▸ húg
    starejša sestra ▸ nővér
    pokojna sestra ▸ megboldogult testvér
    sestra dvojčica ▸ ikertestvér
    Ima sestro dvojčico, Majo, s katero pa sta si značajsko zelo različni. ▸ Van egy ikertestvére, Maja, de nagyon különböző karakterűek.
    imeti sestro ▸ testvére van
    brat in sestra ▸ testvérek
    biti kot sestri ▸ mint két testvér
    Dekleta so bila kot sestre in delila so si tako uspehe kot tudi delo. ▸ A lányok olyanok voltak, mint két testvér, megosztoztak a munkán és a sikereken is.

    2. (poklic) ▸ nővér, ápolónő
    bolniška sestra ▸ ápolónő
    dežurna sestra ▸ ügyeletes nővér
    sestra na oddelku ▸ nővér az osztályon
    Sestre na porodnem oddelku vam bodo pomagale pri začetnih težavah z nego dojenčka. ▸ A szülészeti osztályon a nővérek segítenek önnek, hogy sikerüljön leküzdeni a csecsemőgondozás kezdeti nehézségeit.
    sestra v bolnišnici ▸ kórházi nővér
    zdravniki in sestre ▸ orvosok és nővérek

    3. ponavadi v množini (redovnica) ▸ nővér, apáca
    redovne sestre ▸ apácák
    red sester ▸ nővérek rendje
    Posebnost reda sester klaris je privilegij izjemnega uboštva. ▸ A klarissza nővérek rendjének különlegessége a kivételes szegénység privilégiuma.
    samostan sester ▸ apácazárda
    sestre klarise ▸ klarissza nővérek
    sestre uršulinke ▸ orsolyita nővérek

    4. (sorodna stvar) ▸ nővér, testvér
    večja sestra ▸ nagyobb testvér
    O violini kroži veliko šal, še več pa se jih drži njene večje sestre, viole. ▸ Sok vicc szól a hegedűről, de még több nagyobb testvéréről, a brácsáról.
    Mazda2 gre po oblikovnih sledeh svoje večje sestre mazde6, toda oblikovalci zaradi sorodstvenih vezi s Fordom niso mogli uresničiti vseh zamisli. ▸ A Mazda2 a nagyobbik testvére, a Mazda6 formatervezési nyomdokain halad, de a tervezőknek a Forddal való családi kapcsolat miatt nem sikerült minden ötletet megvalósítaniuk.
    velika sestra ▸ nagy testvér

    5. (o povezanosti ali skupni izkušnji) ▸ testvér
    bratje in sestre ▸ testvérek
    So naši državljani, naši bratje in sestre. ▸ A honfitársaink, a testvéreink.
    V skupnosti se vsakdo, ki pride, enakopravno in enakovredno vključi, ne glede na to, ali je odvisnik ali ne. Živimo kot bratje in sestre. ▸ Mindenki, aki ideérkezik, egyenjogúan és egyenértékűen kapcsolódik be a közösségbe, tekintet nélkül arra, hogy függő vagy sem. Testvérekként élünk.
    Ženske, ki so bile posiljene, so naše sestre. ▸ A megerőszakolt nők a testvéreink.
  • sexāgēnārius 3 (sexāgēnī)

    1. (o stvareh) vsebujoč šestdeset, šestdeseten: fistula FRONT. cev iz šestdesetpalčne (60 palcev dolge) plošče, fructus CYPR. šestdeseteren.

    2. (o osebah) šestdesetleten, kot subst. m šestdesetletnik: SUET., ULP. FR., LACT., EUTR., AUR. idr., obiurgantibus, quod sexagenarius Publiam duxisset (sc. Cicero) Q.; subst. sexāgēnāriī -ōrum, m
    a) šestdesetletniki, 60 let stari možje; pren.: sexagenarios de ponte VARR. AP. NON., FEST. „šestdesetletnike z mostu“. Pri glasovanju na komicijah je morala vsaka centurija iti čez ozek most (pons, ponticulus) v posebno, za glasovanje pripravljeno ograjo (saepta -orum ali ovile); ker nad 60 let stari možje niso smeli več glasovati, so jih pri omenjenem mostu zavračali (deicere) [prim. dēpontānus]. Pregovor ima torej pomen: starost nima pravice glasovanja = starejših ne gre posebej upoštevati.
    b) seksagenáriji = 60.000 sestercijev plače letno imajoči uradniki (poseb. nekateri razredi prokuratorjev): COD. I.
  • sexāgintā, num. cardinale (prim. gr. ἑξήκοντα in lat. vīgintī) šestdeset: PL., TER., CI. idr., maior sexaginta annis L. star nad 60 let, star več kot 60 let; sinekdoha (zaznamujoč veliko število) zelo veliko, mnogo, ogromno: limina MART., triumphi PETR.
  • Sextius in Sēstius 3 (Sextus) Sékstij(ev), Séstij(ev), ime rimskega patricijskega in plebejskega rodu; člani patricijskega rodu so se večinoma pisali Sestii, plebejskega pa Sextii. Poseb. znani so:

    1. patricija
    a) P. Sestius Capitolīnus Vaticānus Publij Sestij Kapitolin Vatikan, konzul l. 452 skupaj z Menenijem Agripo: L.
    b) P. Sestius Publij Sestij, kvestor l. 63, Ciceronov prijatelj; kot tribunus plebis l. 56 si je močno prizadeval za Ciceronovo vrnitev iz pregnanstva. Bil je hud nasprotnik Klodija in ko ga je l. 56 Klodijeva stranka tožila de vi, ga je Cicero uspešno branil: CI.

    2. plebejca
    a) L. Sextius Laterānus Lucij Sekstij Lateran, tribunus plebis skupaj z Gajem Licinijem Stolonom. V letih 376–367 je s svojim stanovskim kolegom sprožil več zakonov, poseb. zakon ut consulum alter ex plebe crearetur („naj bo za enega od konzulov izvoljen plebejec“); leto dni pozneje, l. 366, je bil prvi plebejski konzul: L.
    b) Q. Sextius Kvint Sekstij je v začetku cesarstva v Rimu ustanovil stoiško šolo, ki jo je nadaljeval njegov sin: Q. Kot adj. Sextius 3 Sékstijev, sékstijski: lex L. Sekstijev zakon (pod 2. a) omenjenega Lucija Sekstija Laterana), tabula CI. (nekega Sekstija, kjer so zapisovali kupne pogodbe, prirejevali dražbe idr.), Aquae Sextiae L. EP., VELL., FL. Sekstijeve (Sekstijske) Toplice (zdaj Aix), rimska naselbina blizu Masilije, sloveča po svojih termalnih kopelih; ustanovil jo je Gaj Sekstija Kalvin l. 123. – Od tod adj. Sextiānus in Sēstianus 3 Sékstijev (sékstijski, sekstijánski), Séstijev (séstijski, sestijánski): Sestiana dicta CI. EP., Sestianus conviva CAT., Sestiana māla COL., Sestianae arae MEL., PLIN. (v Hispaniji na azur(ij)ski obali, postavljeni na čast Avgustu).
  • shady [šéidi] pridevnik (shadily prislov)
    senčen, senčnat
    figurativno nedoločen, nejasen
    figurativno sumljiv, sumljivega poštenja, dvomljiv

    a shady business sumljiv posel
    a shady spot senčnat kotiček
    to be on the shady side of fifty biti več kot 50 let star
    to keep shady sleng skri(va)ti
  • shame1 [šéim] samostalnik
    sram, sramežljivost; sramota, nečast

    from shame of iz sramu pred
    shame!, for shame! sramota!
    for shame!, shame on you! fej!, sram te bodi!
    what a shame! kakšna sramota!
    the shame of it! o ta sramota!
    more shame to him! še bolj sramotno zanj!
    a burning shame velika sramota
    he is a shame to his family on je v sramoto svoji družini
    he is quite without shame nobenega sramu ne pozna
    he blushed with shame zardel je od sramu
    to bring shame on s.o. nakopati sramoto komu
    to bring shame on o.s. osramotiti se, nakopati si sramoto
    to cry shame upon s.o. zmerjati koga, biti ogorčen nad kom
    they all cried shame upon (on) him vsi so zagnali krik in vik proti njemu
    to die with shame umreti, v zemljo se vdreti od sramu
    to have no sense of shame nobenega sramu ne poznati
    to have lost all shame, to be lost to shame nobenega sramu ne več poznati
    to put s.o. to shame osramotiti koga
    I take shame to say sram me je reči
    I would think shame to do it sram bi me bilo storiti kaj takega
  • shift1 [šift] samostalnik
    premik, premestitev; sprememba (mesta, položaja); zamenjava; menjanje perila
    zgodovina ženska srajca; izmena, posad, šiht, delovni čas ene izmene, dnevni delovni čas; sredstvo, pomoč v sili, pomagalo, pripomoček; domislica, prevara, zvijača, trik, pretveza, izgovor

    for shift za silo
    shift of crop agronomija kolobarjenje
    shift work delo v izmenah
    night shift nočni posad
    vowel shift samoglasniški premik
    to be driven (to be brought) to one's last shift figurativno nobenega drugega sredstva (izhoda) ne več imeti
    he is full of shifts and devices figurativno on si zna na vse načine pomagati
    to make shift znati si pomagati, znajti se
    I must make shift to pay him tomorrow moram najti kak izhod in mu plačati jutri
    I must make shift without it moram si pomagati brez tega
    to be reduced to mean shifts biti prisiljen zateči se k nepoštenim sredstvom
  • short1 [šc:t] pridevnik
    kratek, majhen; nizek
    prozodija nenaglašen
    figurativno nezadosten, pičel (zaloga, obrok); prhek, drobljiv, lomljiv, lomen
    figurativno nasajen, osoren, zadirčen, kratkih besedi, žaljiv; (o pijači) močan, hud

    at short range od blizu, iz bližine, na majhno razdaljo (oddaljenost)
    for short zaradi kratkosti
    on short commons slabo hranjen
    little short of 5 dollars ne polnih 5 dolarjev, skoraj 5 dolarjev
    nothing short of nič manj kot, skoraj
    a short 10 miles komaj 10 milj, (na pogled) manj od 10 milj
    a short way off ne daleč proč
    short bill (paper) loan kratkoročna menica, posojilo
    short of breath zasopel, nadušljiv
    short of cash brez gotovine
    short circuit elektrika kratek stik
    short cut bližnjica
    short date kratek rok
    short drinks nerazredčene (nemešane) močne alkoholne pijače
    short of hands brez zadostne delovne sile
    short rations pičli obroki
    a short sea kratki (morski) valovi
    short sight kratkovidnost
    a short memory kratek spomin
    short and sweet kratek in vsebinsko bogat (npr. govor)
    short story novela
    short temper razvnemljivost, nagla jeza
    short ton mera za težo (907,20 kg)
    short weight slaba vaga
    a short time ago pred kratkim
    to be short with s.o. biti kratkih besedi (osoren) s kom
    to cut (to make) a long story short na kratko povedati; skrajšati; skratka
    to come (to fall) short of ne izpolniti pričakovanj, ne zadovoljiti, razočarati
    the copy falls of the original kopija zaostaja za originalom
    I am short of money zmanjkalo mi je denarja, trda mi prede za denar
    we are short of goods nimamo robe
    the bag is 3 pounds short vreča tehta 3 funte premalo
    the gate-money fell short of the expenses vstopnina ni krila izdatkov
    it is nothing short of treason to je nič več in nič manj kot (čisto enostavna) izdaja
    it would be little short of madness to bi bila skoraj norost
    to come short of one's duty ne izpolniti svoje dolžnosti
    his joy had but a short time njegovo veselje je bilo (le) kratko
    to make short work of hitro opraviti z
    to make short shrift of figurativno napraviti kratek proces z
    I ran short of bread zmanjkalo mi je kruha
    to give short weight dajati slabo vago, goljufati pri teži
    to grow shorter zmanjšati se
    to take short views videti le sedanjost, ne videti daleč
    to be of short breath biti ob sapo, biti nadušljiv
  • shot1 [šɔt]

    1. samostalnik
    strel; izstrelek, projektil, krogla, šibra (šibre), sekanci
    šport met, udarec, strel
    šport krogla; strelec
    pogovorno fotografija; filmski posnetek, snemanje; doseg, domet, streljaj
    figurativno poskus; poteza v igri
    pogovorno ugibanje
    tehnično razstrelitev
    sleng vbrizg, injekcija, doza (mamila)
    pogovorno kozarček, požirek (of gin brinovca)

    at a shot s prvim strelom (udarcem), s prvim strelom
    a shot at the goal strel (met) na gól
    a shot in the locker še ena krogla za izstrelitev, figurativno, pogovorno denar v žepu, zadnja rezerva
    like a shot pogovorno kot iz puške, kot strela, bliskovito, hitro, takoj
    by a long shot sleng daleč; zelo
    not by a long shot še zdaleč ne, nikakor ne
    at the third shot pri tretjem poskusu
    out of shot zunaj streljaja ali dometa
    within shot v dometu
    within ear-shot dovolj blizu, da se more slišati; v slišaju
    a shot of cocaine vbrizg kokaina
    shot of distress alarmni strel v sili
    bow shot strel iz loka
    a crack shot, a dead shot mojstrski strelec, ki nikoli ne zgreši
    flying shot strel na premičen cilj
    hail of shots toča strelov (krogel)
    random shot na slepo dan strel (; figurativno opazka); figurativno ugibanje
    he is an excellent shot on je odličen strelec
    he is no shot on ne zna streljati
    he is a poor shot at solving problems on slabo rešuje probleme
    he was (he went) off like a shot kot strela je šinil proč
    to be nearer the bull's eye at each shot figurativno pri(haja)ti vedno bliže svoji sreči
    I would do it like a shot jaz bi to storil brez pomišljanja
    he got several shot(s) in the leg dobil je več šiber v nogo
    they did not fire a single shot niti enega strela niso dali
    to have a shot at streljati na, figurativno poskusiti
    not to have a shot in the locker biti brez streliva, figurativno biti "suh", brez cvenka (denarja)
    you have made a bad shot zgrešili ste, niste zadeli (pogodili); zmotili ste se
    to put the shot šport suniti kroglo

    2. prehodni glagol
    nabiti (puško); obtežiti s svinčenimi šibrami; oskrbeti z municijo
  • Sicht, die, pogled, (Aussicht) razgled, (Einsicht) vpogled; auf der Straße usw.: vidljivost (gute dobra); vid; (Standpunkt) gledišče, stališče; auf Sicht Wechsel: na vpogled; auf lange Sicht dolgoročno; auf kurze Sicht kratkoročno; aus der Sicht (von) s (čigavega) stališča; außer Sicht ne več viden, iz vida; außer Sicht sein ne videti se, biti neviden; in Sicht [Schiffahrt] Schifffahrt na obzorju; in Sicht kommen pokazati se; in Sicht sein biti viden, figurativ biti na vidiku; nach Sicht Luftfahrt vizualno
  • síći sîđēm, oni sîdū, síđi, síđoh síđe, sìšao sìšla, sìšāvši
    1. sestopiti: sići s planine, s tornja
    2. stopiti s, z: sići s konja; sići s konja na magarca; sići s prijestola
    3. izstopiti: sići s voza, s vlaka
    4. stopiti, iti dol: sići u pakao, u jamu
    5. spustiti se: sići niz Dunav
    6. sići s uma, s pameti duševno oboleti; sići s pozornice umakniti se iz javnosti; sići s dnevnoga reda ne biti več predmet razpravljanja; srce mu je sišlo u pete srce mu je padlo v hlače; sići u grob leči v grob