Franja

fondere^* v. tr. (pres. fondo)

1. topiti, raztopiti; taliti:
fondere un metallo taliti kovino
fondere il ghiaccio raztopiti led

2. uliti, ulivati:
fondere una campana uliti zvon

3. pren. zliti, zlivati, stapljati:
fondere colori, suoni, culture stapljati barve, zvoke, kulture

forare v. tr. (pres. foro) luknjati, preluknjati; vrtati, prevrtati; predreti:
forare una roccia vrtati skalo
forare biglietti luknjati, ščipati vozovnice
forare una gomma predreti gumo
ha forato sulla ghiaia absol. na gramozu je predrl gumo

fōrbici f pl.

1. škarje:
forbici da sarto, da parrucchiere krojaške, frizerske škarje
avere una lingua tagliente come le forbici pren. biti hud opravljivec, imeti hudoben jezik
usare, adoperare le forbici, dare un colpo di forbici pren. rezati, krajšati (članek, film ipd.)
le forbici della censura pren. cenzurne škarje
le forbici dei prezzi agricoli e industriali škarje poljedelskih in industrijskih proizvodov

2. zool. pog. klešče (pri rakih ipd.)

forbiciata f rez s škarjami:
dare una forbiciata ai capelli pristriči lase

forcata f udarec z vilami, vile:
una forcata di fieno vile sena

forchetta f vilice:
colazione alla forchetta hladno kosilo
essere una buona forchetta pren. biti dober jedec
parlare in punta di forchetta pren. govoriti izumetničeno, afektirano

forma f

1. oblika:
la forma del naso oblika nosu
a forma di, in forma di kot, podoben

2. (zlasti pl.) postava, obline, forma:
forma snella vitka postava
l'abito attillato faceva risaltare le sue forme tesno prilegajoča se obleka je poudarjala njene obline

3. zunanjost, videz:
la forma è scadente, ma la materia è buona zunanjost je povprečna, vsebina pa je dobra

4. šport forma:
essere in forma biti v formi
essere giù di forma, in cattiva forma biti v slabi formi, ne biti v formi (tudi pren.)

5. kalup, kopito, model:
forma per calzature kopito za obutev
una forma di formaggio hlebec sira

6. način (kako se kaj dela):
in forma privata, ufficiale privatno, službeno
vizio di forma proceduralna napaka

7. formalnost, formalizem, videz, konvencije, ustaljen način vedenja:
badare molto alla forma skrbno paziti na formo, videz
esprimersi nelle debite forme izražati se, kot se spodobi

8. jezik način:
le forme del verbo: attiva, pronominale, passiva glagolski načini: tvorni, srednji, trpni

forma -ae, f (ali sor. s ferire, torej = udarec, kov = podoba [prim. gr. τύπος : τύπτω], ali po premetu (metatezi) glasov f in m iz gr. μορφή podoba, postava)

I. abstr.

1. postava, podoba, lik, oblika, zunanjost, (telesni) obraz(ek): Kom., Pr., Lucan., Q. idr. f. hominis Ci., humana Ci., O., corporis Ci., N., homines inter se formā similes Ci., forma nostra reliquaque figura Ci. obraz in postava, f. imperatoria (Iphicratis) N., multi eius formam cognoscere studebant N., usus est familiā … formā mediocri N. po zunanjosti, formā excellens virgo L., excellens erat formā Cu., f. anilis, virginea O., mutatae formae in nova corpora O., ferrata dorso forma suum Val. Fl. ježevci, hominum et beluarum formae T.; o stvareh: f. imaginis Enn., parietum Varr., ex multis praediis unam fundi formam conficere Ci. ustvariti enotno (celotno) posestvo, f. solis Lucr., oris, aratri, floris V., agri H., arboris, freti, litoris O., mendax O. (o senci), aedificiorum Suet.

2. occ.
a) lepa podoba, lepa postava, lepota: Ter., Q., Val. Fl., eximia forma pueri Ci., et genus et formam pecunia donat H., pulcher formā V. lepe postave, Euryalus formā insignis V., formae dos O., auro ne pollue formam Tib., prostituere formam Petr., formae pulchritudo Cu. lepota njenega postavnega telesa, f. fugax Sen. tr., decus eximium formae Stat., dignitas formae T., Suet., Cleopatrae f. Fl.; meton. lepa ženska, lepotica, krasotica: cotidianae formae Ter., f. secunda, Cynthia formā potens Pr.
b) velikost: quorum (taurorum) ad formam acciperentur T., formae ingentis leones Iust.

3. metaf. „kov“, (osnovna) oblika, kakovost, vrsta, značaj, vzor, sestava, besedilo, vsebina: Varr., Sen. ph., Suet., Gell. idr. quae forma regionum? kakšni so kraji? haec novi iudicii nova forma terret oculos Ci., formae dicendi Ci., difficillimum est formam, quod χαρακτὴρ Graece dicitur, exponere Ci. kakovost, značaj, illa fuit populi Rom. forma Ci. ustava, qui Graeciae formam rerum publicarum dederunt Ci. ustavo, (Achaiam) in provinciae formam redigere L. (iz Ahaje) napraviti provinco, dati ji ustavo province, formae scelerum V. vrste, quae forma viros fortunave mersit? V. (ἓν δὶα δυοῖν = quae forma fortunae viros mersit) kake vrste usoda, f. pugnae L. način bojevanja, quae sit terrae forma futura, rogat O. kako bo na zemlji, f. leti Sil. način smrti, mortis mille formae Sen. tr., forma negandi Plin. iun., f. vitae T., eius scripti talis forma fuit T., litteras in eandem formam adferre T. prav taka pisma, senatus consulti f. Vop.; kot gram. t. t.
a) kakovost, značaj (besede): quadruplex f. Varr., formae verborum Q.
b) slovnična oblika, pregibna oblika: secunda f. Varr., aeditimus eā formā dictum quā finitimus Gell.; occ. red, pravilo, po katerem se postopa: censualis f. Ulp. (Dig.) cenilni red.

II. konkr.

1. tvor, lik, podoba: pictae, fictae caelataeque formae Ci., clarissimorum virorum formae Ci. doprsni kipi, sohe, formae litterarum aureae Ci. zlati liki črk, zlate črke, aliae formae variaeque figurae Lucr. (o atomih), terribiles visu formae Letumque Labosque V., intentus formis, quas in pulvere descripserat L. zamišljen v geometrijske like, uti libellis una forma multis subscriberet Lamp. z eno črko (tajno znamko); metaf.
a) (v duhu zasnovana, zamišljena) podoba, zamisel, predstava: officii, totius negotii, rei publ. Ci., beatae vitae Ci. vzorna podoba, forma et tamquam facies honesti Ci., forma et notio viri boni Ci.
b) kot arhit. t. t.: načrt, obris, tloris: Vitr.
c) kot log. t. t.: vrsta (naspr. genus rod): Ci., Q.

2. occ. podoba, utvara = prikazen: huic se forma dei obtulit V., ignota nova forma viri procedit V. neznan mož nenavadne prikazni, forma tricorporis umbrae (sc. Geryonis) V., formae magnorum luporum (velikih volkodlakov = v velike volkove preobraženih ljudi) V., formae deorum O., formae ferarum O. podobe živali, živalski krog.

3. model, obrazec, vzorec, tvorilo
a) = kopito (čevljarsko): H. (Sat. 2, 3, 106) forma calcei Ulp. (Dig.).
b) model za sir: formis buxeis caseum exprimere Col.
c) model, kalup za ulivanje medi: Plin. (36, 168).
č) model za črke: Cass.
d) pečat na denarju, kov: Sen. ph., altera forma (in aere) biceps O., argenti non signati forma Cu., formas quasdam nostrae pecuniae agnoscunt T. vrste našega denarja; meton. kovani denar, novci, penezi: formae binariae, ternariae Lamp. zlati, vredni po dva -, po tri zlate denarje, denariorum formae Isid. denarji.
e) α) okvir slike: ligneae formae Vitr., formae e roboribus Amm. β) vodno zajetje, vodovodna cev, vodotok, studenice: formae rivorum Front., aquaeductūs Icti.; meton. vodovod: Front.

Opomba: Star. gen. sg. formās: Pl.; formāī: Lucr.

formal formalen; izrecen; resen

una casa formal (trg) solidna firma
un hombre formal poštenjak
un novio formal resen snubec
la cosa va haciéndose formal stvar postaja resna
¡formal! resnično! dejansko! resno!

formalidad ženski spol formalnost, natančnost, točnost, resnost, vljudnost, poštenost; kulanca

cumplir (llenar) una formalidad izpolniti formalnost
¡niños, formalidad! otroci, vedite se lepo!
formalidades de la aduana carinske formalnosti
formalidades de boda poročne šege

formalizar [z/c] izgotoviti, opraviti z

formalizar un expediente rešiti akt
formalizar una protesta protestirati
formalizarse resen postati, zresniti se

formálnost formalidad f

to je gola formalnost es (una) pura formalidad
izpolniti zahtevane formalnosti cumplir las formalidades requeridas

formar oblikovati, tvoriti; sestaviti, razviti; nastopiti

formar causa vložiti tožbo
formar parte (de, en) udeležiti se (česa); pripadati
formar en fila (Am) v vrsti čakati
formarse una opinión ustvariti si mnenje, soditi o
no puede V. formarse idea de lo malo que es pojma nimate, kako je malopriden
formar queja pritožiti se
formar el propósito skleniti
¡formen filas! v vrste!

formare

A) v. tr. (pres. formo)

1. oblikovati, formirati:
formare una statua in bronzo oblikovati kip v bronu

2. pren. oblikovati, formirati, vzgajati:
formare gli scolari all'amore del bello vzgajati učence v ljubezni do lepote

3. osnovati, ustanoviti, ustvariti:
formare un partito ustanoviti stranko
formare una famiglia ustvariti družino

4. predstavljati, biti:
formare il vanto della famiglia biti ponos družine

B) ➞ formarsi v. rifl. (pres. mi formo)

1. pojaviti se, nastati:
nel muro si è formata una patina di muffa na zidu je nastal sloj plesni

2. zrasti, razviti se:
dal bocciolo si forma il fiore iz popka se razvije cvet

formazione f

1. formiranje, oblikovanje, nastajanje, sestava:
in formazione v nastajanju
un progetto ancora in formazione načrt, ki šele nastaja
la formazione del nuovo governo appare molto difficile kaže, da bo oblikovanje nove vlade zelo težavno
formazione delle parole jezik besedotvorje

2. izobraževanje; izobrazba:
formazione professionale poklicno izobraževanje
cultura di formazione umanistica humanistična izobrazba

3. voj. formacija, oddelek, sestava; razvrstitev, razporeditev:
formazione regolare redni oddelek, redna sestava

4. šport postava, moštvo:
la nuova formazione della nazionale di calcio nova postava državne nogometne reprezentance
sconfiggere una forte formazione premagati močno moštvo

5. aero letalska formacija

6. glasba skupina

7. geol. formacija

formica f

1. zool. mravlja:
formica operaia mravlja delavka
formica rossa rdeča mravlja (Formica rufa)

2.
essere la formica del sorbo pren. ne zmeniti se za to, kar pravijo drugi
andare a passo di formica pren. hoditi po polžje
avere il cervello di una formica pren. biti kurje pameti, biti kot furmanski konj
essere attivo come una formica pren. biti priden, delaven kot mravlja

formidabile agg.

1. strašen, strahovit:
si scatenò improvvisamente una tempesta formidabile kar naenkrat se je razbesnelo strašno neurje
avversario formidabile strašen nasprotnik

2. izreden, izjemen:
appetito formidabile izreden apetit

formírati (-am) imperf., perf. (oblikovati) formare, modellare; educare; costituire:
formirati glavo kipa modellare la testa di una statua
formirati gledališko skupino formare una compagnia teatrale
šola formira mlade ljudi la scuola forma i giovani, la mente dei giovani

fórmula (-e) f

1. (obrazec) formula;
izpeljati formulo derivare una formula
bot. cvetna formula formula fiorale
kem. empirična formula formula empirica, formula bruta
kemična formula formula chimica
matematična formula formula matematica
kem. strukturna formula formula di struttura

2. (ustaljeno besedilo) formula:
magične formule formule magiche
formula za prisego formula di giuramento
rel. liturgične formule formule liturgiche
pravne formule formule giuridiche
vljudnostne formule frasi di cortesia, convenevoli

3. pren. formula

4. šport., avt. formula

fórmula ženski spol formula; recept

fórmula de cortesía vljudnostna formula
todo es pura fórmula vse je samo formalnost
por fórmula zaradi forme
llenar una fórmula izpolniti formular