Franja

Zadetki iskanja

  • sestàv (-áva) m

    1. formazione, organico; compagnia; ambito:
    v sestav zavoda spadajo tudi različni oddelki nell'ambito dell'istituto rientrano anche vari dipartimenti
    izločiti motorizirano četo iz sestava brigade escludere la compagnia motorizzata dall'organico della brigata

    2. composizione:
    kemični sestav composizione chimica
    narodnostni sestav prebivalstva la composizione etnica della popolazione

    3. insieme

    4. sistema:
    namakalni sestav sistema di irrigazione
    mat. koordinatni sestav sistema delle coordinate
    dvojiški, desetiški sestav sistema di numerazione binaria, sistema decimale
    min. kubični sestav sistema cubico
    žel. sestav vagonov composizione delle vetture (di un treno)

    5. anat. sistema:
    prebavni, žilni sestav sistema digestivo, sanguigno

    6. astr. sistema:
    sončni, zvezdni sestav sistema solare, astrale
  • sestra samostalnik
    1. (sorodnica) ▸ testvér, nővér [starejša]húg [mlajša]
    mlajša sestra ▸ húg
    starejša sestra ▸ nővér
    pokojna sestra ▸ megboldogult testvér
    sestra dvojčica ▸ ikertestvér
    Ima sestro dvojčico, Majo, s katero pa sta si značajsko zelo različni. ▸ Van egy ikertestvére, Maja, de nagyon különböző karakterűek.
    imeti sestro ▸ testvére van
    brat in sestra ▸ testvérek
    biti kot sestri ▸ mint két testvér
    Dekleta so bila kot sestre in delila so si tako uspehe kot tudi delo. ▸ A lányok olyanok voltak, mint két testvér, megosztoztak a munkán és a sikereken is.

    2. (poklic) ▸ nővér, ápolónő
    bolniška sestra ▸ ápolónő
    dežurna sestra ▸ ügyeletes nővér
    sestra na oddelku ▸ nővér az osztályon
    Sestre na porodnem oddelku vam bodo pomagale pri začetnih težavah z nego dojenčka. ▸ A szülészeti osztályon a nővérek segítenek önnek, hogy sikerüljön leküzdeni a csecsemőgondozás kezdeti nehézségeit.
    sestra v bolnišnici ▸ kórházi nővér
    zdravniki in sestre ▸ orvosok és nővérek

    3. ponavadi v množini (redovnica) ▸ nővér, apáca
    redovne sestre ▸ apácák
    red sester ▸ nővérek rendje
    Posebnost reda sester klaris je privilegij izjemnega uboštva. ▸ A klarissza nővérek rendjének különlegessége a kivételes szegénység privilégiuma.
    samostan sester ▸ apácazárda
    sestre klarise ▸ klarissza nővérek
    sestre uršulinke ▸ orsolyita nővérek

    4. (sorodna stvar) ▸ nővér, testvér
    večja sestra ▸ nagyobb testvér
    O violini kroži veliko šal, še več pa se jih drži njene večje sestre, viole. ▸ Sok vicc szól a hegedűről, de még több nagyobb testvéréről, a brácsáról.
    Mazda2 gre po oblikovnih sledeh svoje večje sestre mazde6, toda oblikovalci zaradi sorodstvenih vezi s Fordom niso mogli uresničiti vseh zamisli. ▸ A Mazda2 a nagyobbik testvére, a Mazda6 formatervezési nyomdokain halad, de a tervezőknek a Forddal való családi kapcsolat miatt nem sikerült minden ötletet megvalósítaniuk.
    velika sestra ▸ nagy testvér

    5. (o povezanosti ali skupni izkušnji) ▸ testvér
    bratje in sestre ▸ testvérek
    So naši državljani, naši bratje in sestre. ▸ A honfitársaink, a testvéreink.
    V skupnosti se vsakdo, ki pride, enakopravno in enakovredno vključi, ne glede na to, ali je odvisnik ali ne. Živimo kot bratje in sestre. ▸ Mindenki, aki ideérkezik, egyenjogúan és egyenértékűen kapcsolódik be a közösségbe, tekintet nélkül arra, hogy függő vagy sem. Testvérekként élünk.
    Ženske, ki so bile posiljene, so naše sestre. ▸ A megerőszakolt nők a testvéreink.
  • seviljska pomaranča stalna zveza
    1. (plod) ▸ sevillai narancs
    Okusna je sicer tudi marmelada iz sladkih pomaranč, toda še najbolj slastna je iz grenkljatih seviljskih pomaranč. ▸ Az édes narancsból készült lekvár is finom, de a legfinomabb a kesernyés sevillai narancsból készül.
    Sopomenke: grenka pomaranča

    2. botanika Citrum aurantium (drevo) ▸ sevillai narancs
    Sopomenke: grenka pomaranča
  • sezon|a [ó] ženski spol (-e …) die Saison, (tudi šport), die -zeit, v gledališču: die Spielzeit, Spielsaison, das Spieljahr, (glavna Hochsaison, Hauptsaison, koncertna Konzertsaison, kopalna Badezeit, Badesaison, lovna Jagdzeit, tekmovalna Rennsaison, vmesna Zwischensaison, zimska Wintersaison)
    mrtva sezona tote Saison
    … sezone Saison-
    (konec das Saisonende, otvoritev die Saisoneröffnung, začetek der Saisonbeginn)
    odvisen od sezone saisonbedingt
    vezan na sezono saisongebunden
  • shizm|a ženski spol (-e …) religija die Kirchenspaltung, das Schisma (tudi glasba)
  • sibirski pridevnik
    1. (o Sibiriji) ▸ szibériai
    sibirsko mesto ▸ szibériai város
    sibirski gulagi ▸ szibériai gulágok
    sibirska reka ▸ szibériai folyó
    sibirska ljudstva ▸ szibériai népek
    sibirski gozdovi ▸ szibériai erdők
    sibirski led ▸ szibériai jég
    sibirska pokrajina ▸ szibériai térség
    sibirski veter ▸ szibériai szél
    sibirska plemena ▸ szibériai törzsek
    sibirski veletok ▸ szibériai folyam
    sibirska stepa ▸ szibériai sztyepp, szibériai sztyeppe
    sibirska tajga ▸ szibériai tajga
    sibirska tundra ▸ szibériai tundra

    2. (o hudem mrazu) ▸ szibériai
    sibirske temperature ▸ szibériai hőmérsékletek
    Po desetih dneh sibirskih temperatur lahko z današnjim dnem pričakujemo otoplitev. ▸ A 10 napos szibériai hőmérséklet után mától melegedés várható.
    sibirski mraz ▸ szibériai hideg
    sibirska zima ▸ szibériai tél
    O sibirskem mrazu poročajo tudi iz Bolgarije, kjer je minuli teden zapadlo precej snega. ▸ Szibériai hideget jelentenek Bulgáriából is, ahol a múlt héten jelentős mennyiségű hó esett.
    Na vzhodu Evrope je zavladala sibirska zima. ▸ Kelet-Európában beköszöntött a szibériai tél.
    Balkanske države se spopadajo s sibirsko zimo, čeprav še niso odpravile vseh težav, ki jih je povzročilo obilno sneženje. ▸ A balkáni országok harcolnak a szibériai téllel, bár még nem sikerült megoldani minden problémat, amit a nagy havazások okoztak.
  • sicèr

    A) konj.

    1. altrimenti, se no:
    brž mi pomagaj, sicer bo prepozno aiutami subito, se no sarà troppo tardi

    2. peraltro, altrimenti:
    za konec tedna kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma per il fine settimana andiamo da qualche parte, altrimenti siamo sempre in casa

    3. ○, comunque:
    sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli non è stato facile, ma infine siamo addivenuti a un accordo

    4. in sicer e cioè, e precisamente:
    kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer: s šivi, s hrustancem in s sklepi le ossa connettono fra loro in tre modi, e precisamente: con suture, cartilagini e giunture

    B) adv.

    1. altrimenti:
    lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo è bello se gli individui che lavorano insieme s'intendano anche altrimenti

    2. (za izražanje pridržka) peraltro, comunque:
    strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna non è un esperto, ma sa comunque tante cose
  • síj

    polarni sij (na severnem polu) aurora f boreal, (na južnem polu) aurora austral
    sončni sij luz f solar
    svetniški sij aureola f (tudi fig), nimbo m
    obdati s svetniškim sijem aureolar (tudi fig), nimbar
  • sijaj moški spol (-a …) der Glanz (tudi tehnika) (mastni Speckglanz); die Brillanz; samo figurativno der Prunk, der Staat, die Pracht
    izgubiti sijaj den Glanz verlieren
    vrniti sijaj čemu (etwas) aufpolieren
    tehnika glajenje do visokega sijaja die Hochglanzgebung
    merilnik sijaja der Glanzmesser
    papir z visokim sijajem das Glanzpapier
    s … sijajem -glänzend
    (s kovinskim metallglänzend)
    s sijajem figurativno mit Prachtentfaltung
    v vsem sijaju in aller Pracht
  • sijaj|en (-na, -no) glänzend (tudi figurativno), figurativno glanzvoll, großartig, blendend, hervorragend, toll
    biti sijaj ein Prachtstück sein
    človek/fant ein Prachtmensch/ Prachtkerl/Prachtjunge sein
    sijajno delo ein Prachtwerk
    Glanz- (forma die Glanzform)
    sijajni fazan živalstvo, zoologija der Glanzfasan
    sijajni furnir der Spiegelfurnier
    sijajno se odrezati glänzen
  • síla (moč) power, might; (krepkost) vigour; (potreba) necessity; (jakost) strength; (silovitost) vehemence; (nasilje) violence, force; (težava) difficulty, trouble; (prisila) compulsion, constraint, coercion; (beda) want, need, pinch; (stiska) emergency, neediness; (pritisk) pressure; (nevarnost) danger, emergency; (nuja) urgency, necessity

    v síli in case of emergency (ali of need, of necessity)
    s sílo by force, forcibly, with violence, by strong-arm methods
    z vsemi sílami with might and main
    pod sílo okoliščin, razmer under the stress of circumstances
    po síli (nerad) forced, under compulsion, unwillingly, reluctantly, perforce
    če je síla if need be, if need arise
    to je višja síla it is a case of needs must (ali of overwhelming odds, of vis maior)
    groba síla violence
    konjska síla horsepower (krajšava: HP)
    gonilna síla motive power
    višja síla force majeure, Act of God
    naravne síle natural forces, forces of nature
    kopne síle vojska land forces pl
    pomorske síle vojska naval forces pl, navy
    pomorska síla naval power
    síla (ogromno) ljudi a great number of people
    enota síle unit of force
    moment síle moment of a force
    delovna síla manpower
    politika síle power politics pl
    vodna síla water (ali hydraulic) power
    oborožene (vojaške) síle armed (military) forces pl
    Kraljeva Zračna Sila Royal Air Force
    klic v síli emergency call
    izhod v síli emergency exit
    biti v veliki síli (stiski) to be in great distress (ali need)
    ni mu síle he is not in bad circumstances, he is doing well
    ni síle (= ne mudi se) there's no hurry, it is not urgent
    ni nobene síle there is no hurry
    to je za sílo (= začasno) this is a makeshift, this is a stopgap, this is a temporary substitute
    síla (strašno) vroče je it is extremely hot
    síla ima večjo moč kot pravica might before right
    napeti vse (svoje) síle to do one's utmost, to make every effort, to do one's best, to do all one can; to tax one's powers to the utmost; to use every exertion; to stir heaven and earth; to leave no stone unturned
    síla kola lomi needs must when the devil drives, necessity knows no law
    v síli hudič muhe žre (figurativno) drowning men catch at straws, beggars can't be choosers
    (tudi) s sílo se ne da vsega doseči (figurativno) you can take a horse to the water but you can't make him drink
    ukloniti se síli to give way to compulsion, to act under compulsion (ali duress)
    v síli spoznaš pravega prijatelja a friend in need is a friend indeed
  • simbioz|a [ó] ženski spol (-e …) biologija die Symbiose (tudi figurativno)
  • simulacij|a ženski spol (-e …) die Simulation (tudi tehnika)
  • simulira|ti (-m) (etwas) vortäuschen; simulieren (tudi tehnika)
  • sindikat samostalnik
    1. (združenje zaposlenih) ▸ szakszervezet
    policijski sindikat ▸ rendőrszakszervezet
    Proti predlogu plačnega zakona je včeraj protestiral tudi policijski sindikat. ▸ Tegnap a rendőrszakszervezet is tiltakozott a bértörvényjavaslat ellen.
    zdravniški sindikat ▸ orvosszakszervezet
    kmečki sindikat ▸ gazdák szakszervezete
    novinarski sindikat ▸ sajtószakszervezet
    šolski sindikat ▸ iskolai szakszervezet
    učiteljski sindikat ▸ pedagógus-szakszervezet
    sindikat kmetov ▸ gazdák szakszervezete
    Najbolj novemu zakonu nasprotuje sindikat kmetov, ki je že zahteval spremembo. ▸ Az új törvény ellen leginkább a gazdák szakszervezete tiltakozik, amely már követelte a törvény módosítását.
    sindikat delavcev ▸ dolgozók szakszervezete
    predstavnik sindikata ▸ szakszervezeti képviselő
    predsednik sindikata ▸ szakszervezet elnöke
    odbor sindikata ▸ szakszervezet bizottsága
    član sindikata ▸ szakszervezet tagja
    sekretar sindikata ▸ szakszervezet titkára
    tajnik sindikata ▸ szakszervezet titkára
    vodstvo sindikata ▸ szakszervezet vezetősége
    zahteva sindikata ▸ szakszervezet követelése
    sindikati opozarjajo ▸ szakszervezetek figyelmeztetnek
    sindikati zahtevajo ▸ szakszervezetek követelnek
    delavci v sindikatu ▸ dolgozók a szakszervezetben
    sindikat v podjetju ▸ szakszervezet a vállalatban
    biti v sindikatukontrastivno zanimivo szakszervezeti tag
    pogajanja s sindikati ▸ tárgyalás a szakszervezettel
    ustanoviti sindikat ▸ szakszervezetet alapít
    predlagati sindikatu ▸ szakszervezetnek javasol
    obvestiti sindikat ▸ szakszervezetet értesít
    protest sindikatov ▸ szakszervezetek tiltakozása
    sindikat zdravnikov ▸ orvosok szakszervezete
    sindikat nogometašev ▸ labdarúgók szakszervezete
    Povezane iztočnice: reprezentativni sindikat

    2. (združenje podjetij) ▸ szindikátus
    sindikat bank ▸ bankszindikátus
    Iz sindikata bank utegne izstopiti še zadnja tuja banka. ▸ Az utolsó külföldi bank is kiléphet a bankszindikátusból.
    Zaradi velikosti posameznega posojila in interesov posameznih bank organizirajo banke t.i. sindikat bank, ki skupno nastopa pri najemu posojil s strani posojilojemalca. ▸ Az egyes hitelek nagysága és az egyes bankok érdekei miatt a bankok szindikátusba szerveződnek, hogy közösen járjanak el a kölcsönigénylő hitelfelvételénél.
    bančni sindikat ▸ bankszindikátus
    Bančni sindikat (konzorcij) ponuja namreč posojilojemalcu celoten znesek pod enakimi pogoji. ▸ A bankszindikátus (konzorcium) ugyanis a hitelfelvevőnek a teljes összeget azonos feltételek mellett ajánlja fel.
    Komite združuje v prvi vrsti predstavnike združenj malih sirarjev in t. i. sindikatov (v Franciji) oz. konzorcijev (v Italiji) za posamezne sire s kontroliranim poreklom, poleg teh pa tudi posamezne sirarje ter strokovnjake s področja sirarstva. ▸ A bizottság elsősorban a kistermelők szövetségeinek és az ellenőrzött eredetű egyedi sajtok úgynevezett szindikátusainak (Franciaországban) vagy konzorciumainak (Olaszországban) a képviselőit, valamint egyéni sajtkészítőket és a sajtkészítés szakértőit tömöríti.
  • sinhron [ó] (-a, -o) synchron (tudi tehnika); tehnika gleichläufig
  • sintez|a [é] ženski spol (-e …) die Synthese (tudi kemija)
  • sipa|ti (-m) streuen (tudi fizika); noter: schütten
    sipati komplimente Süßholz raspeln
  • skali|ti1 (-m) kaliti trüben (se sich) (tudi figurativno); figurativno beeinträchtigen
    kot ne bi mogel nobene vodke skaliti als könnte er kein Wässerchen trüben
  • skaln|i (-a, -o) Felsen-, Fels- (tudi rastlinstvo, botanika, živalstvo, zoologija) (blok/klada der Felsblock, golob die Felsentaube, greben der Felsgrat, grob das Felsgrab, Felsengrab, masiv das Felsmassiv, ožina der [Felsenpaß] Felsenpass, polica der Felsvorsprung, das Felsband, razpoka die Felsenkluft, slikarija das Felsbild, stena die Felswand, terasa die Felsterasse)
    skalno sidro (sidranje v skalo) gradbeništvo, arhitektura der Felsanker