Franja

prodáti, prodájati vender (tudi fig) ; ekon realizar, colocar

dragó (poceni) prodati vender caro (barato)
prodati za gotovino (na kredit, na obroke, pavšalno) vender al contado (a crédito, a plazos, en globo ali a bulto)
prodati z dobičkom (izgubo, po teži, za vsako ceno, po lastni ceni) vender con ganancia (con pérdida, al peso, a cualquier precio, a precio de coste)
prodati na debelo (drobno) vender al por mayor (al por menor)
lahkó (težkó) se prodati venderse fácilmente (difícilmente)
dragó prodati svoje življenje vender cara su vida

proda|ti (-m) prodajati verkaufen; daleč pod ceno: für ein Butterbrot verkaufen, verscherbeln
drago prodati teuer verkaufen
figurativno svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
prodati naprej weiterverkaufen, weiterveräußern
prodati nazaj prvotnemu lastniku: zurückverkaufen
figurativno (vnovčiti) zu Geld machen

prodáti prodájati to sell (komu kaj someone something, something to someone); to offer for sale; to vend; to bargain away, to dispose of; (s pogajanjem za ceno) to sell after bargaining (ali after haggling)

prodáti, prodájati na dražbi to sell at auction; (vso zalogo) to sell off; (ceneje kot drugi) to undersell (someone); (figurativno, izdati) to betray, to sell, to give away
prodáti, prodájati pod ceno to sell below price
prodáti, prodájati z dobičkom (z izgubo) to sell at a profit (at a loss)
prodáti, prodájati za gotovino (na kredit) to sell for cash (on credit)
poceni (dragó) prodáti, prodájati to sell cheap (dear ali at a high price)
prodáti, prodájati na debelo in na drobno to sell wholesale and retail
prodáti, prodájati svojo domovino to betray one's country
prodáti, prodájati pod roko to sell by private treaty (ali contract)
ta artikel se dobro prodaja this article is selling (ali sells) well
ta knjiga se dobro prodaja this book is selling (ali sells) well, this book is going well
ta knjiga se najbolje prodaja (je uspešnica) this book is a best-seller
to se prodaja za méd it is selling like wildfire (ali like hot cakes)
prodáti, prodájati za smešno, slepo ceno to sell for a song (ali dirt cheap)
ta knjiga se slabo prodaja this book is a poor seller
to blago se slabo prodaja these goods are going badly
dolgčas prodáti, prodájati (figurativno) to be bored (to tears), to feel bored
dragó prodáti, prodájati svoje življenje to sell one's life dearly
prodáti, prodájati svojo čast tu barter away one's honour
lahkó se prodajati to find a ready market
on bi srajco prodal za pijačo he would sell his shirt to buy liquor
zijala prodáti, prodájati to stand around gaping (ali pogovorno gawping), to loiter, ZDA to rubberneck

prodiguer [prɔdige] verbe transitif zapravljati, tratiti, razsipavati; obsipavati (quelque chose à quelqu'un koga s čim)

prodiguer son argent, ses biens zapravljati svoj denar, svoje imetje
prodiguer sa vie tvegati svoje življenje
prodiguer des soins, des attentions, des recommandations à quelqu'un biti radodaren, ne varčevati z, obsipavati koga s skrbnostjo, pozornostjo, priporočili

prōdigus 3 (prōdigere)

1. zapravljiv, potraten, razsipen, razsipljiv: H., Plin., Sen. ph. idr., prodigi, qui epulis, gladiatorum muneribus, ludis profundunt Ci.; z gen. zapravljajoč, trateč, trošeč, razsipavajoč kaj, s čim: peculii sui Pl., aeris H.; pren.: Paulus animae prodigus H. ki je rad žrtvoval svoje življenje, fides arcani prodiga H. izdajajoča, prodigus suae alienaeque pudicitiae Vell., libidines in cibos atque in Venerem prodigae Gell. potratna ješčnost in pohotnost.

2. bogat, obilujoč s čim, imajoč veliko (v izobilju) česa: tellus O., locus p. herbae H.

3. obilen, bogat, velik, môčen, močán: odor Plin., alvus Aus.

4. veliko stroškov zadajajoč, drag: res Plin. — Adv. prōdigē zapravljivo, potratno, razsipno: sed non possunt non prodige vivere Ci., quicquid habebo, nec sordide custodiam nec prodige spargam Sen. ph., alii parce illo (sc. tempore, quod nobis natura consumendum dedit) utimur, alii prodige Sen. ph., ille qui multa ambitiose concupiit, superbe contempsit, impotenter vicit, insidiose decepit, avare rapuit, prodige effudit Sen. ph., scit homini non esse homine prodige utendum Sen. ph., invenias in rationibus multa prodige profusa Ap.

prō-dūcō -ere -dūxī -ductum (prō in dūcere)

I.

1. (pri)peljati naprej, (pri)peljati (voziti) pred koga, privesti (privajati), prinesti (prinašati): Pl., Col., Petr., Cael. idr., equos, iumenta C., eo duces producuntur C., scamnum lecto O. prinesti pred posteljo; occ. (kot voj. t.t.) vojsko (vojaštvo, vojake) izpeljati, zaukazati, da vojska (vojaštvo, vojaki) odrine(jo) (se dvigne(jo)), dvigniti se (odriniti) z vojsko (vojaštvom, vojaki), (od)peljati vojake, vojsko v boj: Pl. idr., milia peditum N., milites centuriatim C., copias pro castris C., exercitum in aciem N., producere aciem Iust.

2.
a) (kot držpr. t.t.) vpelj(ev)ati, postaviti (postavljati), spraviti (spravljati), (pri)peljati, privesti (privajati, voditi) koga (pred koga, kam), vključiti (vključevati), dati (omogočiti) komu nastop: aliquem in consilium Cu., aliquem testem in Sestium, testem in iudicium, harum rerum auctores testesque Ci., servos C. (kot priče), puerum Ci. ali pignora deorum Q. ali pueros in epilogum Q. (da bi z njimi zbudil usmiljenje), produci e carcere Ci., producere gladiatores ad forum C. (namreč iz ječe), aliquem capite involuto ad necem producere Ci., aliquem producere, ut securi feriatur Ci., servos ad supplicium Ci., aliquem catenatum Suet.; poseb. o ljudskih tribunih, ki so državljane, uradnike idr. pozivali pred narodne zbore, da bi izrekli svoje mnenje v kaki zadevi ali pričali: aliquem in conspectum populi Romani Ci., aliquem ad populum L., consules producti in contionem Ci.; podobno: pro rostris productus Suet.; tudi abs.: productus est ab eo Cn. Pompeius Ci., producto Iugurthā S.
b) (igralce, gladiatorje idr.) privesti, pripeljati, spraviti na oder, v cirkus, dati (omogočiti) komu nastop: Ci. ep., Lucan. idr., histrionem, in circo aurigas cursoresque et confectores ferarum Suet.; tudi = kaj na oder spraviti (spravljati), predstaviti (predstavljati), prikaz(ov)ati: nihil ab hoc (sc. Roscio) pravum et perversum produci posse arbitrabantur Ci., obscaenitates in scaenam usque productae Sen. ph.
c) razkaz(ov)ati, na ogled postaviti (postavljati): Armeniae regem Suet.
d) naprodaj (na trg) (pri)peljati: ancillam Ter., familiam alicuius venalem Suet., omnes (sc. servos) produxi ac vendidi Ter.
e) sprevajati, (po)spremiti (spremljati): aliquem, aliquem rus Ter., aliquem ad balneas Ap., nova nupta producit virum O., tua funera mater produxi V. pospremila sem te, mrtveca, šla sem za tvojim pogrebom, producere longum funus ad tumulos Lucan., nigrae sollemnia pompae producere Stat.
f) pripeljati koga kot (so)udeleženca pri kakem podjetju, podvigu: quos singuli binos produxerant Suet.

3.
a) zapelj(ev)ati, spelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zvoditi (zvajati), (z)vabiti (zvabljati): aliquem dolo in proelium N., fugā aliquem longius Hirt., notitiā Septimi productus navem conscendit C., quo discordia cives produxit V.
b) dovesti (pripeljati, spraviti) koga do česa, kreniti, nagniti (nagibati) koga, da(ja)ti komu vzgib (spodbudo): quoniam unā cum oratoris officiis producti sumus, ut de orationis partibus loqueremur Corn., ut productus studiis et viribus ultra facile procurras Corn., nulla sponsione ad hoc productus Plin.

4. metaf. spraviti (spravljati) kaj pred koga, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti komu kaj: occulta ad patres crimina Iuv. —

II.

1. dalje (naprej) (po)peljati, naprej pomakniti (pomikati), nategniti (nategovati, natezati), raztegniti (raztegovati, raztezati): paululum cornu L., unam navem longius C., mediam aciem Front., producta longius acie C., ferrum incude Iuv., dentibus pelles Mart., supercilium acu Iuv. kvišku potegniti, lineas ex argento nigras Plin. potezati, potegovati, vleči, cunctantem bovem Col. naprej potegniti, za sebo potegniti (naspr. proccurentem retrahere); metaf.: ignes in flammas O. (za)netiti; (pri izgovarjavi) zategniti (zategovati, zatezati), potegniti, podaljšati (podaljševati): primam litteram Ci., syllabam Q., Gell., fiat, ut producatur (sc. syllaba), quae nunc correptius exit O.; n. pl. subst.: producta breviare Hier. (naspr. brevia producere); (v časovnem pomenu)
a) raztegniti (raztegovati, raztezati), potegniti, (za)vleči (zavlačevati), podaljš(ev)ati: sermonem in multam noctem Ci., convivium ad multam noctem Ci., iucunde cenam produximus H. dolgo in prijetno smo obedovali, spem vitae eo usque T., somnum ultra primum lucem Suet., pauperi vitam Pl., vitam ad … Ci. živeti do … , produxi vitam N. životaril sem; pesn.: te vivae producent lucernae, dum … H. naj ti dajo obstoj (bivanje).
b) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): diem Ter., noctem Mart.; occ. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), zavleči (zavlačevati): rem in hiemem C., res producitur C. se vleče.
c) (po)norčevati se iz koga, (pre)varati koga, voditi koga za nos, (pre)slepiti koga: aliquem falsa spe Ter. vleči za nos z lažnim (s praznim) upanjem = pitati koga s prazno žlico, condicionibus hunc, quoad potest, producit Ci.

2. (vz)rediti (vzrejati), gojiti, vzgojiti (vzgajati): audientem dicto filiam Pl., filiolam turpem Iuv., illud scelus Ter., subolem H., principes liberos T., laevo monitu pueros avaros Iuv., tempus producit semen in aristas O., qui te produxit, arbos H.; occ. roditi (rojevati), ustvariti (ustvarjati): hominum corpora V., filiam Pl., liberos Luc., nova (sc. vocabula) quae genitor produxerit usus H., magnanimus nos natura produxit Sen. ph.

3. pomakniti (pomikati), povzdigniti (povzdigovati) na višjo stopnjo, poviš(ev)ati v službi, odlikovati, poveč(ev)ati, pospešiti (pospeševati) rast česa, čemu: aliquem ad dignitatem Ci., aliquem ad magna et honorata ministeria Cu., eum omni genere honoris L.; tudi samo producere aliquem Ci., Sen. ph., quos producunt divitiae Luc. fr., sibi carnem producentes Cels. — Od tod adj. pt. pf. prōductus 3, adv. -ē

1. raztegnjen, podaljšan, dolg: Q., productiore cornu sinistro (sc. ibat manus equitum) T., productissimum sarmentum, flagellum Col. najviše zrasla, neve minor neu sit quinto productior actu fabula H.

2. metaf.
a) zategnjen, dolg (naspr. correptus, brevis, correpte, breviter): Don., extrema (sc. syllaba) producta atque longa Ci., syllabam productam pronuntiare Gell., littera Ci., nomen Ci. (s pristavljenim zlogom) podaljšano ali izpeljano v podaljšani obliki, producte dicere syllabam Gell., producte dici Ci.
b) zatezajoč se, (dolgo) trajajoč, (dolgo) vlekoč se, dolgotrajen, vztrajen: exitus (sc. orationis) Ci., dolores longinquitate producti vehementius torquent Ci., docuit productius ieiunare Aug. — Subst. prōducta -ōrum, n (= gr. προηγμένα) odličnejše (imenitnejše) reči (stvari, zadeve), ki po stoiškem nauku sicer niso čisto dobro, pa jim vendar gre prednost pred drugimi, če si jih sme človek izbirati, npr. zdravje, lepota idr.: Ci., Sen. ph.

Opomba: Star. inf. pf. produxe (= produxisse): non tu eum rus hinc modo produxe aibas? Ter.

profaner [-ne] verbe transitif oskruniti, onečastiti, profanirati; nespoštljivo ravnati (quelque chose s čim); figuré ponižati, umazati

profaner une église, une sépulture, son nom oskruniti cerkev, grob, onečastiti svoje ime

professare

A) v. tr. (pres. profēsso)

1. izpovedati; izjaviti, izjavljati; razglasiti, razglašati (pripadnost ideji ipd.):
professare la propria opinione povedati svoje mnenje

2. delovati, opravljati poklic:
l'avvocato non professa più odvetnik ne dela več

B) ➞ professarsi v. rifl. (pres. mi profēsso) izjaviti, izjavljati se; pokazati se:
professarsi grato verso qcn. pokazati se hvaležnega do koga

profiter [prɔfite] verbe intransitif imeti dobiček ali korist (de quelque chose od česa); okoristiti se; koristiti (à quelqu'un komu); uspevati; donašati (kaj), biti koristen; prinesti ugodnosti; prav priti

profiter d'une occasion izkoristiti priložnost
profiter en savoir izboljšati svoje znanje
profiter à plein polno izkoriščati
enfant masculin qui profite otrok, ki uspeva, dobro raste
il profite plus de ... bolj donosno je ...
les arbres n'ont pas profité cette année drevje letos ni dobro obrodilo
vêtement masculin qui profite trpežna obleka
bien mal acquis ne profite point nepošteno pridobljeno bogastvo ne prinaša koristi

pro-fundō -ere -fūdī -fūsum (pro in fundere)

1. razli(va)ti, izli(va)ti, preli(va)ti: aquam, florem vini veteris Pl., aquas sub mensas Plin., vinum in terram O., lacrimas Ci., Auct. b. Alx., O., Sen. tr., lacrimas oculis V., vim lacrimarum Ci., sanguinem (sc. pro patria) Ci., sanguinem ex oculis Plin.; occ. kot pitni dar izli(va)ti: his merum Lact., deo vina Lact.; refl. se profundere in med. profundi uli(va)ti se, razli(va)ti se, udreti (udirati) se, izbruhniti (bruhati), privre(va)ti: lacrimae se profuderunt Ci., lacrimae ore profusae Sil., profusus e cervice cruor O., Nilus e lacu profusus Plin.; metaf. multitudo sagittariorum se profudit C. ali urbe profusi Aenidae Val. Fl. usuti (vsuti) (usipati (vsipati)) se, planiti, udariti, navaliti, se nova profundunt examina (sc. apum) Col. rojijo, quae (sc. in vitibus) se nimium profuderunt Ci. kar je prebujno zraslo, voluptates subito se profundunt Ci. izbruhnejo, p. animam Ci. ali spiritum Cu., Val. Max. izdihniti, clamorem omnes Ci., voces Cat. od sebe da(ja)ti, zagnati (zaganjati), ignes Lucr. od sebe da(ja)ti, res universas profundam Ci. razpravljal bom, profundere simul omnia Plin. iun. povedati, odium in aliquem Ci. sovraštvo stres(a)ti nad kom, usmeriti (usmerjati), nape(nja)ti na koga, profusus in iram Amm. ujezivši se, in questus flebiles sese profuderunt L. so milo zatarnali; se p. in aliquem Ci. ep. vdati se komu; (pogosto) od sebe da(ja)ti = roditi, ploditi: ex alvo matris (sc. puerum) natura profudit Lucr., ea, quae frugibus atque bacis terrae fetu profunduntur Ci., profundere palmites Col., vitia Suet., (sc. insula) profusa ab Aenaria Plin. nastal; cum somnus membra profudit Lucr. zlekniti, položiti (na tla), med. zlekniti se: molli cervice profusae Lucr., profusus gemitu Pac. ap. Fest.; med. profundi tudi = spuščati se, (dol) viseti, bingljati: cui infula ex utraque pari malarum parte profusast (= profusa est) Lucr.

2. (o suhih stvareh) odsuti (odsipa(va)ti), izsuti (izsipa(va)ti): profusā in medium sportulā Ap.; metaf.: ne ventis verba profundam Lucr. da ne izsipam besed vetrovom = da ne bom govoril v burjo (v veter, v prazno).

3. occ.
a) radodarno darovati, žrtvovati: tantam pecuniam Plin. iun., non modo pecuniam, sed vitam etiam pro patria profundere Ci., omnes profudi vires animi atque ingenii mei Ci.
b) zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, razsipa(va)ti: divitias in exstruendo mari S., patrimonia, pecunias Ci., da, profunde (sc. pecuniam) Ci., totum se p. in aliquem Ci. vse komu razsipno izda(ja)ti, quae ego si non profundere ac perdere videbor Ci. ep. — Od tod adj. pt. pf. profūsus 3, adv. -ē

1. (dol) viseč, dolg: cauda Varr.

2. brez reda (neurejeno) naprej deroč: profuse tendere in castra L.

3. nezmeren, brezmeren, objesten, prešeren: laetitia efficit profusam hilaritatem Ci., sumptus Ci., cupido T., profusissima libido Suet., genus iocandi Ci., profuse laudare Gell., ea profusius … quaestui atque sumptui deditus erat S.

4. zapravljiv, potraten, razsipen: nepos Ci., profusissima largitio (darežljivost) Suet., profusissimae largitiones Val. Max., profusissimi in eo, cuius unius honesta avaritia est Sen. ph.; z gen.: alicui adpetens, sui profusus S. razsipajoč svoje; praetoria profuse exstructa Suet., festos … dies profusissime celebrabat Suet.; occ.
a) potraten = zelo drag, terjajoč velike stroške: epulae Ci., convivia Suet.
b) (v pozitivnem pomenu) radodaren, darežljiv: mens Stat., homo Mart.

Opomba: Prōfūdit meri: Cat.

progéniture [-ženitür] féminin potomstvo; zarod

promener sa progéniture (familier, humour) peljati na sprehod svoje otroke

prō-gnātus 3 (pt. pf. glag. prō(g)nāscī)

1. (od praočetov, prednikov) izhajajoč, izvirajoč, svoj rod imajoč (izpeljujoč); kot subst. m potomec, otrok, zarojenec: Naev. ap. Non., Ter. idr., Tantalo prognatus, Pelope natus (= Atreus) Poeta ap. Ci., prognati ex Cimbris, ab Dite patre C., magno consule prognatus H., quali me arbitrare genere prognatum? Pl., Herculei prognati Pl.

2. (od staršev, roditeljev) rojen; kot subst. pl. m otroci, sinovi: prognatus es meo patre Pl., Romulus, deo prognatus L., Castor gaudet equis, ovo prognatus eodem (= Pollux) pugnis H., artes, quas doceat quivis eques semet (abl.) prognatos H. svoje sinove, parentes, patria et prognati Pl.; metaf. (o rastl.) zras(t)el: Peliaco quondam prognatae vertice pinus Cat., harundines in palude prognatae Plin.

prolonger [-lɔ̃že] verbe transitif podaljšati; raztegniti; prolongirati (menico)

se prolonger nadaljevati se, podaljšati se, iti dalje; živeti dalje (v svojih otrocih)
prolonger une séance, son séjour podaljšati sejo, svoje bivanje

promener [prɔmne] verbe transitif peljati, voditi na sprehod, voditi okrog

se promener sprehajati se (à bicyclette, en auto z biciklom, z avtom); figuré tavati
promener ses enfants peljati (svoje) otroke na sprehod
promener une statue dans une procession nositi kip v procesiji
promener ses yeux sur un objet ogledovati predmet od vseh strani
allez vous promener! pojdite k vragu!
envoyer promener quelqu'un (familier) poslati koga k vragu
envoyer promener son chapeau zagnati proč svoj klobuk
va chercher mes cigarettes, ça te proménera pojdi mi po cigarete, se boš (vsaj) malo sprehodil!
faire promener peljati na sprehod
envoyer tout promener (familier) biti vsega sit, naveličan, vsega se naveličati
mener promener son chien peljati psa na sprehod

promesse [prɔmɛs] féminin obljuba; zadolžnica

promesse formelle trdna obljuba
promesse de Gascon prazna, neizpolnljiva obljuba
promesse de mariage obljuba poroke (zakona)
promesse solennelle (svečana, slovesna) zaobljuba
plein de promesses obetaven
arracher une promesse à quelqu'un iztrgati, izsiliti obljubo iz koga
il ne dira rien, j'ai sa promesse on ne bo ničesar povedal, dal mi je svojo besedo (za to)
faire une promesse dati obljubo
tenir sa promesse držati svojo obljubo
manquer à sa promesse ne držati, ne izpolniti svoje obljube
dégager, délier quelqu'un de sa promesse odvezati koga (od) obljube
il n'en est pas à une promesse près on hitro, rad obljubi

prōmō -ere, prōmpsī, prōmptum (iz *prō-emō)

1. poseči (posegati, posezati) po čem in (od)nesti (nositi, odnašati), vzeti (jemati), prinesti (prinašati) iz česa, od kod, izvleči (izvlačiti), potegniti (potegovati, potezati, potegati): Pl., Mart., Val. Max. idr., pridem provisum venenum promere T., diem qui promis (prikazuješ) et celas H., manum cunctanter Plin. iun. podati, prožiti. Izhodišče: hinc quosdam libros Ci.; z abl.: vina dolio H., pugionem vaginā T.; s praep.: tela e pharetrā O., signa (pecuniam) ex aerario L., alicui pecuniam ex aerario Ci. (pre)dati, izročiti, aurum ex armario suo Ci., medicamenta de narthecio Ci., spicula de pharetrā O.; refl.: cavo se robore promunt V. prihajajo na dan; occ. kot hort. t.t.: sameram ulmi promunt Col. delajo (ustvarjajo) seme, tum demum (sc. radices) se promunt Col. poženejo.

2. metaf.
a) iznesti (iznašati), odkri(va)ti, izda(ja)ti, od sebe da(ja)ti, izpustiti (izpuščati): clienti iura H. dajati napotke (napotila) v pravnih vprašanjih, animus eruditus, qui semper aliquid ex se promat (ki ima vselej kaj zajeti iz svoje notranjosti, ki lahko v svoji notranjosti vedno kaj zajame), quod delectet Luceius in Ci. ep., sedes, e quibus argumenta promuntur Ci. se zajemajo, promere aliquid ex obscuriore aliqua scientia Ci. zaje(ma)ti, aliquid in publicum T., Q. naznaniti (naznanjati), razširiti (razširjati), in scenam H. spraviti (spravljati) na oder.
b) razkri(va)ti, razode(va)ti, na dan da(ja)ti, na videlo (svetlo, na dan) spraviti (spravljati), izraziti (izražati), (po)kazati: olim agitatam rem Cu., consilia Ci., obscura H., exin promptum, quod multorum intimis questibus tegebatur T., miracula H., percontanti omnia promere Pl. vse razodeti, ničesar ne zamolčati, iustitiam promere et exercere Plin. iun. držati se pravice in jo izvrševati, saevissima T. storiti (početi, zagrešiti) najkrutejša dejanja, saevitiam ac libidinem factis T. dejansko očitati, odium T. da(ja)ti duška sovraštvu, vires V. uporabiti (uporabljati), (po)kazati.
c) occ. reči (govoriti), izreči (izrekati), spregovoriti, izjaviti (izjavljati), povedati, pripovedovati: Mart., Vell. idr., sententiam T., Aur., Petr., plura adversus Cottam T., magnificam orationem de semet ipso T. v sijajnem govoru spregovoriti o … , de quibus congruunt, promere libet T., quae acta essent, promendo L., Natalis prompsit missum se ad aegrotum Senecam T. — Od tod adj. pt. pf. prōmptus 3, adv. -ē

I. viden, očiten: Enn. ap., Gell., Lucr. idr., aliud clausum in pectore, aliud promptum in lingua habere S., eminentia et prompta, prompta et aperta Ci., hoc minime latet, quod ita promptum et propositum est Ci., prompta, occulta noverat T., dicam paulo promptius Ci., solutius (gladkeje) promptiusque (manj prikrito) eloquebatur T. —

II.

1. pripravljen, priročen, razpoložljiv, pri roki (na razpolago) bivajoč, gotov, brez obotavljanja (brez odlašanja) se izvršujoč (se izvršivši), uren, hiter, nagel: promptas habere sagittas O., quod cuique promptum, offerentes T., quae tibi a multis prompta esse scio Ci., quod aeque promptum (dostopno) est et mihi et adversario meo Ci., fidem suam populo Romano promptam praebuit Ci. je dal na razpolago, id voltu et lingua promptum habuit S., prompta audacia S., eloquentia T. takoj pripravljena na odgovor, os Q. dober (podmazan) jezik, herbae aliaque prompta in auxilium vulnerum morborumque Cels. in drugi pripomočki (druga pomagala) zoper … , ius L. naglo, promptius adversari T., promptissime adero Plin. iun.

2. lahek, pripraven, udoben: facilis et prompta defensio Ci., occupatio, aditus T., promptissima mortis via exsolvere venas T.; z dat.: moenia haudquaquam prompta oppugnanti L.; s sup.: promptum effectu, promptum rescriptu T.; z inf.: Q., nec mihi dicere promptum O., templorum, quae amissa sunt, numerum inire haud promptum fuerit T., promptius expediam Iuv., fortuna promptissime licentiam subministrat Val. Max.

3. hitro pripravljen, gotov, voljan (voljen), odločen, srčen, spreten, okreten, natančen, nagnjen k čemu, podvržen čemu, gibek na kaj, naklonjen, ustrežljiv, ugodljiv: manus equitum T. pripravljena na udar (boj), laudare promptos, castigare segnes T., promptissimus homo et experiens Ci., promptissimi (najsrčnejši) iuvenum L. ali Vitellianorum T., prompte necem subire T.; z loc.: promptus animi T. odločnega duha, belli (v vojni) promptissimus S.; z abl.: ingenio, linguā L., sermone T., manu L. takoj pripravljen udariti, osebno hraber (pogumen); z gen. gerundivi: parcendi victis filio animus promptior Iust., Plato veritatis omnibus adhibendae promptissimus Gell.; z dat.: Aur. idr., animus promptus libertati T., promptior servitio T., gens promptior veniae dandae L., Agrippina promptior Neroni T. bolj naklonjena; s praep.: ad vim, ad pugnam Ci., ad arma O., promptiores ad pericula Ci., animus promptus ad iocandum Ci., promptus ad bella suscipienda C., promptissimum genus ad lacessendum certamen L., promptus in pavorem T., promptior in spem T., promptum in adulationes ingenium T., in omne facinus promptissimus Iust., in latrocinia promptissimi H., Balbus promptus adversus insontes T. naklonjen nedólžnikom; z inf.: promptus metuenda pati Lucan., scis ipse, quam promptae superos incessere Stat., ferre magis promptus quam referre iniurias Ambr.

promotion [prɔmɔsjɔ̃] féminin napredovanje (v službi), prevedba v višjo skupino; imenovanje; pospeševanje; učenci, ki so istega leta vstopili na kako veliko šolo

camarade masculin de promotion (familier promo) tovariš v istem letniku
officiers masculin pluriel de la même promotion častniki istega letnika
promotion des ventes (z reklamo, nižjimi cenami) pospešena prodaja
arroser, fêter sa promotion zaliti, proslaviti svoje napredovanje
être reçu cacique de sa promotion biti prvi pri konkurzu na visoki šoli za profesorje visokih šol

prononcer [prɔnɔ̃se] verbe transitif izreči, izgovarjati, izgovoriti; odrediti, odločiti; razglasiti (sodbo); položiti (zaobljubo); verbe intransitif, juridique odločiti

se prononcer izgovarjati se; izjaviti se, izraziti se; zbuditi pozornost; vieilli izreči svoje mnenje; odločiti se; jasno povedati
prononcer bien, mal dobro, slabo izgovarjati
ce mot est difficile à prononcer ta beseda je težko izgovorljiva
prononcer la dissolution de l'Assemblée razglasiti razpust (ljudske) skupščine
prononcer une peine, une condamnation, une excommunication izreči kazen, obsodbo, izobčenje
prononcer des vœux (religion) iti v samostan, izreči slovesno zaobljubo
le tribunal n'a pas encore prononcé sodišče še ni izreklo sodbe
le jury s'est prononcé pour la culpabilité avec circonstances atténuantes porotniki so se izrekli za krivdo z olajševalnimi okoliščinami
prononcer un hors de cour, un non-lieu ustaviti (sodni) postopek
prononcer soi-même sa condamnation sam si izreči sodbo

propàd ruin; decay, decline; destruction; downfall; wreck

biti na robu propàda to be on the brink (ali verge) of ruin
drveti v propàd to be on the road to ruin, to be heading straight for destruction, pogovorno to be riding for a fall
še en takšen udarec bo moj propàd another blow like that will finish me off (ali will do for me), one more like that, and I'm done for (ali and it's all up with me)
povzročiti lasten propàd ta bring about one's own ruin
rešiti svoje premoženje pred propàdom to save one's estate (ali possessions) from ruin
dežela je na robu propàda the country is on the verge of ruin

proposer [prɔpoze] verbe transitif predlagati, predložiti; ponuditi; razpisati (nagrado)

se proposer nameravati, odločiti se; staviti si za cilj; potegovati se (pour za); prostovoljno se javiti (pour za), ponuditi svoje usluge
proposer un prix, une récompense razpisati nagrado
proposer un arrangement predlagati poravnavo
proposer en exemple dajati za zgled
proposer un candidat à un poste de secrétaire predlagati kandidata za tajniško mesto
je vous propose de venir me voir vabim vas, da me obiščete
on m'a proposé 150 mille francs de ma villa ponudili so mi 150.000 frankov za mojo vilo
il m'a proposé son aide ponudil mi je svojo pomoč
l'homme propose et Dieu dispose (proverbe) človek obrača, Bog pa obrne