Franja

porta -ae, f (iz *pr̥ta-, indoev. kor. *per- prodreti do česa, prodreti skozi kaj, prepeljati se, na drugo stran spraviti; prim. skr. píparti pelje se čez, prepelje se, gr. πείρω prodiram, prebadam, περάω prodiram, πόρος prehod, brod, πορϑμός brod, πορεύω peljem, dobavljam, πορίζω dobavljam, pridobivam, sl. naperiti, got., stvnem. faran = nem. fahren, stvnem. fuoran, furt = nem. führen, Furt, norveško fjord = nem. Fjord zaliv, ang. port, lat. portārius, portitor, portōrium, portisculus, portus, portuōsus, portuēnsis, Portūnus, Portunālis idr.)

1. vrata, poseb. mestna vrata: Pl., C., O. idr., urbis Ci., oppidi Auct. b. Afr., aversa porta (sc. oppidi) L., Colina, Esquilina, Capena idr. Ci., Hannibal erat ad portas Ci., Hannibal ante portas L., pedem portā non extulisse Ci. ni šel iz mesta, iamque adeo exierat portis equitatus apertis V.; o vratih tabora: porta praetoria C. glavna vrata, sprednja vrata, porta principalis L. stranska vrata, porta decumana C., L. zadnja vrata (prim. decumānus), ex porta ludis emitti Pl. iz zverinjaka (v cirku(su)); pl. o enih vratih: Sabinis proditae portae per virginem Tarpeiam nomine Fl.; preg.: porta itineri longissima Varr. „pot do vrat je najdaljša“, tj. ko si že pri vratih, potem ti delo hitro steče = človek se najdlje mudi pri pripravah, priprave vzamejo največ časa, s pripravami se človek najdlje zamudi.

2. metaf. vsak vhod, dohod, dostop, izhod: Plin., portae Ciliciae N. soteske, ožine, porta Taenaria O. votlina, venti … quā data porta ruunt V., caeli V., solis Macr. znamenji Rak in Kozorog živalskega kroga (zodiaka), postquam Discordia taetra belli ferratos postes portasque refregit Enn., H., portae iecoris Ci., ventriculi porta Cels. vratar (krožna mišica med želodcem in dvanajstnikom).

3. pren.: quibus e portis occurri cuique deceret Lucr. po katerih poteh = s kakimi sredstvi, na kakšen način.

Opomba: Obl. portabus nam. portibus: Gn. Gellius ap. Char.

portare

A) v. tr. (pres. porto)

1. nositi, prenašati:
portare un pacco nositi paket
portare in seno un fanciullo nositi, biti noseča
portare qcn. in trionfo nositi na ramenih
portare in tavola servirati, nositi na mizo
portare qcn. in palma di mano pren. koga visoko ceniti
portare qcn. alle stelle pren. koga povzdigovati, kovati v nebo
portare legna al bosco, acqua al mare, vasi a Samo, nottole ad Atene, cavoli a legnaia pren. vodo nositi v Savo, v morje

2. prinesti, prinašati (tudi pren.):
portare qcs. in dono kaj prinesti v dar
portare aiuto, soccorso (a) pren. pomagati (komu)
portare guerra (a) pren. voj. napovedati vojno (komu), napasti (koga);
portare qcs. a conoscenza di qcn. pren. koga seznaniti s čim

3. pren. predložiti, predlagati; ekst. navesti, navajati:
portare qcn. come candidato predlagati koga za kandidata
portare prove navesti dokaze

4. peljati:
portare i bambini a spasso peljati otroke na sprehod
l'autobus porta al centro avtobus pelje v mestno središče

5. speljati, napeljati:
hanno portato l'elettricità fino all'ultimo paese elektriko so napeljali do zadnje vasi
che buon vento ti porta? pren. kaj te je prineslo? odkod pa ti?
portare l'acqua al proprio mulino pren. speljati vodo na svoj mlin
portare avanti pren. pospešiti
portare in alto dvigniti, dvigovati; pren. povzdigniti, povzdigovati
portare su pren. dvigovati

6. nositi s seboj; odnesti, odnašati:
la corrente portava relitti d'ogni genere vodni tok je nosil vse mogoče predmete
che il diavolo ti porti! naj te vrag vzame!
portare via odnesti, odnašati; odpeljati:
l'hanno portato via in manette odpeljali so ga vklenjenega (v lisice)

7. voziti, voditi:
portare l'automobile voziti avto
portare in porto zapluti z ladjo v pristanišče
portare in porto un affare pren. spraviti posel pod streho

8. pren. prinesti, prinašati; povzročiti, povzročati:
portare danno povzročiti škodo
portare fortuna, disgrazia; pog.
portare bene, male prinašati srečo, nesrečo
portare scalogna pog. prinašati nesrečo

9. nositi (na sebi):
portare la pelliccia nositi krzno
portare gli occhiali nositi očala
portare i calzoni pren. šalj. nositi hlače
portare i capelli lunghi imeti dolge lase
portare alta la testa hoditi z dvignjeno glavo
portare il viso basso hoditi s sklonjeno glavo

10. pren. gojiti, čutiti:
portare amicizia (a) biti komu prijatelj
portare odio (a) sovražiti
portare in cuore pren. nositi, čutiti v srcu
portare pazienza potrpeti
portare rispetto (a) spoštovati

11. prenašati:
portare bene, male l'alcol biti dober, slab pivec
portare bene gli anni dobro se držati za svoja leta

B) ➞ portarsi v. rifl. (pres. mi porto)

1. peljati (se), iti:
portarsi sulla destra peljati v desno

2. ravnati, obnašati se:
portarsi da gran signore ravnati kot velik gospod

3. držati se:
come ti porti? kako je kaj (zdravje)?

pōrto² m

1. navt. pristanišče, luka:
porto fluviale rečna luka
porto di mare pren. babilon
porto d'imbarco, di sbarco pristanišče za vkrcavanje, izkrcavanje; vkrcevališče, izkrcevališče
porto di scalo postajališče (na potovanju po morju)

2. pren. pristan, cilj:
condurre in porto un affare spraviti posel pod streho, skleniti posel
essere a buon porto dobro napredovati
giungere in porto priti na cilj
porto di salvezza zavetje

postelj|a¹ [ó] ženski spol (-e …) das Bett (bolniška Krankenbett, bolnišnična Krankenhausbett, enojna Einzelbett, dvojna Doppelbett, hotelska Hotelbett, medna/medeninasta Messingbett, na kolesih Rollbett, otroška Kinderbett, poljska Feldbett, Liegebett, z baldahinom Himmelbett, Prokrustova Prokrustesbett, smrtna Totenbett, Sterbebett, tujska Gastbett, Fremdenbett, Gästebett, vodna Wasserbett, zakonska Ehebett, zložljiva Klappbett, železna Eisenbett)
bolniška postelja das Krankenbett, figurativno das Krankenlager
zasedenost postelj die Bettenbelegung
ločitev od mize in postelje pravo die Trennung von Tisch und Bett
medicina močenje postelje das Bettnässen
rob postelje die Bettkante
skočiti iz postelje aus dem Bett springen/fahren
vreči iz postelje aus dem Bett werfen
iti v posteljo schlafen gehen, zu Bett gehen, ins Bett gehen, sich hinlegen
narediti posteljo das Bett machen
položiti v posteljo betten (položiti v drugo posteljo - bolnika umbetten)
prikleniti na posteljo bolezen človeka: niederwerfen, ans Bett fesseln
spraviti v posteljo koga (jemanden) zu Bett bringen, figurativno za spolno občevanje: (jemanden) vernaschen
zlesti v posteljo ins Bett steigen
medicina mirovanje v postelji die Bettruhe
medicina močiti posteljo einnässen, das Bett nässen
človek, ki moči posteljo der Bettnässer
medicina priklenjen na posteljo bolnik: bettlägerig

póstelja bed, (brez posteljnine) bedstead; (ležišče) couch

dvojna póstelja double bed; (zasilna na podu) shakedown; (otroška) cot, crib
bolniška póstelja sickbed, bed of sickness; (s štirimi stebri in baldahinom) four-poster
smrtna póstelja deathbed
póstelja divan sofa-bed
poljska, zložljiva póstelja camp bed, folding bed
rezervna póstelja spare bed; (ladijska, vgrajena) bunk
viseča póstelja (mornarska) hammock
póstelja na koleščkih truckle bed, trundle bed
zložljiva póstelja folding bed
železna póstelja an iron bedstead
otročja póstelja (figurativno, porod) childbed, lying-in
Prokrustova póstelja Procrustean bed
v póstelji in bed, abed
ob, pri póstelji at the bedside
bolan v póstelji, priklenjen na pósteljo bedridden, confined to bed; (porodnica) confined, in childbed
soba z eno, z dvema pósteljama a single (ali a single-bedded) room, a double (ali a doublebedded) room
ločitev od póstelje in mize separation from bed and board
biti, ostati v póstelji to stay in bed, to keep to one's bed
že tri dni sem v póstelji I've been laid up for three days
biti na smrtni póstelji to be on one's deathbed, to be at death's door
leči v pósteljo (zaradi bolezni) to take to one's bed
ležati v póstelji to be laid up, (težko bolan) to be confined to bed, to be bedridden
ostati moram v póstelji I must stay in bed
postlati pósteljo to make the bed
postaviti pósteljo to put up a bedstead
preobleči pósteljo to change the bedclothes
spraviti koga v pósteljo to put someone to bed
spraviti se v pósteljo to go to bed, pogovorno to turn in
vstati iz póstelje to get up, to get out of bed
vstajam zgodaj iz póstelje I am an early riser
pozno vstajati iz póstelje to get up late
ni še vstal (iz póstelje) he has not got up yet, he is still in bed

póstelja lit moški spol , couche ženski spol ; familiarno plumard moški spol ; popularno pageot moški spol , pieu moški spol , paddock moški spol

bedna postelja grabat moški spol
bolniška postelja lit de malade
dvojna postelja lits jumeaux (ali à deux personnes)
otročja postelja (medicina) couches ženski spol množine
otroška postelja lit d'enfant
poročna postelja lit nuptial
smrtna postelja lit funèbre (ali de mort), couche funèbre
zakonska postelja lit conjugal, couche conjugale
zložljiva postelja lit pliant, lit-cage moški spol
biti v postelji être au lit, être entre deux (ali dans les) draps
leči v posteljo aller (ali se mettre) au lit (ali dans les toiles), aller se coucher, (zaradi bolezni) s'aliter
ležati v postelji être au lit
ostati v postelji (zaradi bolezni) garder le lit
postlati posteljo faire le (ali son) lit
skočiti iz postelje sauter du lit (ali au bas de son lit)
spraviti v posteljo (otroke) mettre au lit, coucher (les enfants)
vstati iz postelje se lever
baldahin nad posteljo ciel moški spol de lit, baldaquin moški spol
priklenjen, prikovan na posteljo cloué au lit, alité
soba z eno, dvema posteljama chambre ženski spol à un, à deux lits
kakor si boš postlal, tako boš spal comme on fait son lit, on se couche

pot¹ [ó] ženski spol (-i …)

1. der Weg, -weg (dovozna Zufahrtsweg, glavna Hauptweg, gozdna Holzweg, Waldweg, grebenska Kammweg, jahalna Reitweg, kolesarska Radweg, krožna Rundweg, obalna Uferweg, oskrbovalna Nachschubweg, peščena Sandweg, planinska Höhenweg, v parku Parkweg, prečna Querweg, privatna Privatweg, prometna Verkehrsweg, skrivna Schleichweg, tlakovana s ploščami Plattenweg, sprehajalna Spazierweg, s prodom posuta Kiesweg, srednja Mittelweg, stranska Seitenweg, Nebenweg, tovorna Saumweg, Saumpfad, transportna Transportweg, trgovska Handelsweg, vozna Fahrweg, vrtna Gartenweg)
pot umika der Fluchtweg
kos poti: das Wegstück, die Wegstrecke (lep kos poti ein schönes Stück Weg)
vozna pot (kolovoz) Fahrweg
(pešpot) Fußweg, der Fußsteig, Gehweg
pravo zasilna pot der Durchgang, der Notweg
del poti eine Wegstrecke
obroba poti gradbeništvo, arhitektura die Wegeinfassung
razcep poti die Weggablung
rob poti der Wegrand, Wegesrand
smer poti die Wegrichtung
poti množina Wege množina
gradnja poti gradbeništvo, arhitektura der Wegebau
karta poti die Wegekarte, za pešačenje: die Wanderkarte
markiranje poti die Wegemarkierung
mreža poti das Wegenetz

2. (steza) der Pfad
učna pot der Lehrpfad
(gozdna Waldlehrpfad, naravoslovna Naturlehrpfad)

3. die Straße (karavanska Karawanenstraße, pomorska Seestraße, trgovska Handelsstraße, Svilena Seidenstraße)

4.
pomorstvo morska pot der Seeweg
plovna pot/vodna pot der [Schiffahrtsweg] Schifffahrtsweg, das Fahrwasser
(glavna Hauptfahrwasser), die [Schiffahrtsstraße] Schifffahrtsstraße, die Wasserstraße, die Fahrrinne
Severna morska pot die Nordpassage
letalstvo zračna pot der Luftweg

5. (smer, razdalja) der Weg (pokazati/zgrešiti pot den Weg zeigen/verlieren, imeti isto pot denselben Weg haben, najkrajša pot der kürzeste Weg)

6. (potovanje, prehojena/opisana pot) der Weg, die Strecke; sem: Herweg, tja: Hinweg, nazaj: Rückweg, navzgor: Aufweg, domov: Heimweg, Nachhauseweg, tja in nazaj: Hin- und Herweg, do namembnega mesta: der Hinweg, die Anfahrt, die Anreise, pri pešačenju: der Anmarsch, der Anmarschweg
pot v šolo der Schulweg (na poti v šolo auf dem Schulweg)
nadaljevati pot weitergehen, weiterreisen, weiterwandern
nadaljevanje poti die Weiterreise
srečno pot! Gute Reise!, Glückliche Reise!

7.
smer poti (ruta) die Route
izbira (smeri) poti die Routenwahl
opis (smeri) poti die Routenbeschreibung

8.
službena pot die Dienstfahrt
iti na službeno pot eine Dienstfahrt machen

9.
božja pot die Wallfahrt, der Wallfahrtsort

10.
zadnja pot der letzte Weg, die letzte Reise
pospremiti na zadnjo pot das letzte Geleit geben

11. figurativno (metoda) der Weg
edina možna pot der einzig gangbare Weg
napačna pot der Irrweg

12. figurativno (razvoj, potek) der Weg
pot vsega živega der Weg allen/alles Fleisches
življenjska pot der Lebensweg, der Werdegang

13. (predpisana pot) der Weg, der Zug (instančna Instanzenzug, Instanzenweg, pravna Rechtsweg, Rechtszug, sodna Gerichtsweg, Rechtsweg, uradna Amtsweg, Dienstweg)
po upravni/uradni poti im Verwaltungsweg, im/auf dem Amtsweg, auf dem Behördenweg, auf dem Dienstweg
iti po uradni poti den Behördenweg gehen

14.
utirjena/uhojena/ustaljena pot die -schiene (uspeha Erfolgsschiene, pogovora Unterhaltungsschiene, v stranki Parteischiene)

15.
figurativno trnova pot der Leidenspfad
pot v Canosso der Kanossagang
pot v pekel/predpekel die Höllenfahrt
prava pot die rechte Bahn
spraviti na pravo pot (jemanden) auf den rechten Weg führen
pot nazaj der Rückweg, figurativno das Zurück (ni poti nazaj es gibt kein Zurück)

16. prosta pot:
dati prosto pot den Weg freigeben, figurativno (einer Sache) Tür und Tor öffnen
odpreti si pot sich einen Weg bahnen, s streljanjem: sich den Weg freischießen, z boji: einen Weg freikämpfen, z izsekavanjem: sich durchhauen
odrezati pot komu den Rückweg abschneiden/versperren
izkrčiti si pot sich durchhauen, sich einen Weg bahnen
srednja pot, najboljša pot der goldene Mittelweg
iti rakovo pot den Krebsgang gehen
iti svojo pot stvari: seinen Gang gehen, seinen Lauf/Gang nehmen, človek: seines Weges gehen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge schleifen lassen/die Dinge laufen lassen
pustiti, naj gre svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
najti pot den Weg finden, iz česa: hinausfinden (aus), v kaj: hineinfinden (in), figurativno Eingang finden in
poznati pot wegkundig sein
prečkati pot komu (jemandem) über/in den Weg laufen
prekrižati pot komu: figurativno (jemandem) in die Quere kommen
utirati/utreti pot den Weg bahnen, eine Bresche schlagen, figurativno den Weg anbahnen, čemu/komu: (einer Sache/jemandem) den Weg ebnen, Wegbereiter sein
utreti si pot seinen Weg finden
vzeti pot pod noge die Beine unter den Arm nehmen
zapreti komu pot (stopiti komu na pot) (jemandem) in den Weg treten; sich (jemandem) in den Weg stellen, s predmeti: (jemandem) den Weg verbauen (tudi figurativno)

do poti bis zum Weg
pravo pravica do poti das Wegrecht, Wegerecht

med potjo unterwegs, während der Fahrt/Reise

na pot auf den Weg
dati na pot komu kaj (jemandem (etwas)) mitgeben, mit auf den Weg geben
iti na pot sich auf den Weg machen, aufbrechen
pripravljati se za na pot Reisevorbereitungen treffen
speljati koga na napačno pot figurativno (jemanden) irreführen
spraviti na pot auf den Weg bringen (na pravo pot auf den rechten Weg bringen)
za na pot für unterwegs
branje za na pot die Reiselektüre

na poti auf dem Weg, unterwegs
na pol poti auf halbem Wege, auf halber Strecke
na poti domov auf dem Heimweg
biti na poti auf dem Weg sein, unterwegs sein, domov: auf dem Heimweg sein
biti na krivi/napačni poti figurativno auf dem falschen Weg sein, auf dem Holzweg sein, (motiti se) falsch liegen
biti na najboljši poti auf dem besten Wege sein
biti na pravi poti auf dem richtigen Weg sein

ob poti am Wegesrand, am Wegrand

od poti vom Weg
oddaljiti se od poti vom Weg abkommen

po poti auf dem Weg
po zračni/vodni poti auf dem Luftweg, auf dem Wasserweg
po najhitrejši poti auf dem schnellsten Weg(e)
po mirni poti auf friedlichem Weg(e)
po sporazumni poti auf gütlichem Weg(e)
po tej poti se zahvaljujemo ipd.: auf diesem Weg(e)
iti po poti najmanjšega odpora den Weg des geringsten Widerstandes gehen
po skrivnih poteh auf Schleichwegen

s poti von unterwegs
vtisi s poti Reiseeindrücke množina
iti s poti komu (jemandem) aus dem Weg gehen
skreniti s poti plovilo, vozilo: aus dem Ruder laufen
spraviti s poti auf die Seite schaffen (tudi figurativno)
zaiti s prave poti abirren, vom rechten Wege abkommen
| ➞ → pota množina

pót¹ -í way, (steza) path, footpath, trail; (cesta) road, street; (utrta) track, walk; (planeta) orbit, course; (smer) route, course; (potovanje) (splošno) travel, (peš) march, (po kopnem) journey, trip, (po morju) voyage, crossing, passage

prepovedana pót! no thoroughfare!, (čez tuje zemljišče) trespassers will be prosecuted!, no trespassing!, keep out, private!
srečno pót! a pleasant journey!, arhaično God speed you!, (ironično, neprijetnemu gostu) good riddance
to pót (tokrat) this time
vsaki pót each time
božja pót (romanje) pilgrimage
pót nazaj return journey, pogovorno the way back
pót domov homeward journey, journey home, pogovorno the way home
pót po morju voyage
javna pót public road
jahalna, jezdna pót bridle path
gozdna pót forest road
križev pót religija Way of the Cross, figurativno via dolorosa
prečna pót crossroad
neravna pót bumpy road
neutrjena pót gravel road
shojena pót beaten track
trnova pót thorny path
vodna pót waterway
vozna pót carttrack, cart-road
uporabna pót serviceable road, thoroughfare
zaprta pót closed path (ali way)
ob póti by the roadside
preko póti over the way, across the road
na pol póta halfway, midway
po mirni, prijateljski póti in a friendly manner, amicably
na vsej póti od... all the way from...
biti na napačni póti to be on the wrong road ali track, to lose one's way
biti na slabi póti (figurativno) to lead a wicked life
biti na póti (potovanju) to travel, to journey, (poslovno) to be on te road
biti na dobri póti (do uspeha) to be well on the road (to success), (o stvari) to be working out well
ta pót je neprehodna, nemogoča this road is impassable, there is no through road
biti sredi póti to be halfway on one's journey
biti na najlepši póti, da... to be well on the way to...
utreti pót za... to pave the way for...
otrok je na póti (figurativno) there is a baby on the way
njen je na póti (= noseča je) she is expecting (a child), she is with child, pogovorno she is in the family way
biti komu na póti to be in someone's way, to stand in someone's light
on mi je na póti he is in my way
pót je prosta the way is clear (za koga for someone)
on je na póti v X. he is on his way to X.
biti na pravi póti to be on the right track, pogovorno to be on the ball
iti po (isti) póti nazaj to turn back
iti komu s póti to get out of someone's way (ali to shun someone, avoid someone)
iti rakovo pót to go backward
iti svojo pót to go one's own way
iti na pót to set out (ali forth, off) (on one's way), to embark upon a journey, to start out, (v tujino) to go abroad; to be bound for
iti po najkrajši póti v... to make a bee-line...
šli so vsak svojo pót they went their respective ways
krčiti si, utirati si pót to cut (ali to carve) one's way, to plough one's way through, to remove obstacles
napraviti pót komu to make way for someone
narediti, utreti pót (figurativno) to pave the way, to blaze a trail, to be a pioneer ali trailblazer
s silo si napraviti pót to force (ali to fight) one's way
kazati, voditi pót to lead the way
polena komu na pót metati (figurativno) to place difficulties in someone's way
našel bom sredstva in póti I shall find ways and means
izgubiti (najti) pót to lose (to find) one's way
pót si prihraniti (figurativno) to save shoe leather
napravite prosto pót! make way!
moramo pustiti, da gre stvar svojo pót we must let matters take their course
dobro poznati pót to know every bump (ali twist and turn) in the road
priti pol póti komu naproti to meet someone halfway
spraviti koga s póti (figurativno, na oni svet) to kill, (žargon) to bump someone off
utreti si pót skozi... to force one's way through (robidje the brambles)
ustaviti se na pol póta to stop halfway
vprašati za pót to ask one's way
vrniti se po isti póti nazaj (obrniti se) to retrace one's steps
pošteno (krepko) vzeti pót pod noge to put one's best foot forward
zaiti na krivo pót to take the wrong road ali path ali turning

pót, -i chemin moški spol , voie ženski spol , route ženski spol , cours moški spol , itinéraire moški spol , (steza) sentier moški spol , (prehod) passage moški spol ; étape ženski spol , tour moški spol , cheminement moški spol ; (način) mode moški spol , (metoda) méthode ženski spol

pot v serpentinah chemin sinueux (ali serpentant, tortueux)
kos poti un bout de chemin
ovinek poti coude moški spol (ali tournant moški spol) de chemin
sredstva in pota (figurativno) ressorts moški spol množine
med potjo en chemin, chemin faisant, en route, en cours de route
na pot! en route!
na kriva pota zaiti quitter le bon (ali le droit) chemin
na pol pota à mi-chemin, à moitié chemin
po najkrajši poti par la voie la plus directe, au plus près
po pravni poti (pravno) par voie de droit
z zaprekami posejana pot route jonchée d'obstacles
(za) to pot à ce coup, ce coup-ci, pour ce coup, pour le coup
dati čemu prosto pot laisser libre cours à quelque chose
biti komu na poti être sur le chemin de quelqu'un, contrarier quelqu'un, causer de l'embarras à quelqu'un
biti na dobri poti être sur la bonne route (ali voie)
biti na pravi poti (prav ravnati) être dans le bon chemin
biti na zli poti être sur une mauvaise pente, suivre une mauvaise voie
iti komu s poti éviter quelqu'un
iti, kreniti, odpraviti se na pot se mettre en route (ali en chemin)
iti na božjo pot aller en pélerinage
iti po poti nazaj rebrousser chemin
iti po isti poti nazaj revenir sur ses pas
iti po krajši poti prendre un raccourci
iti po napačni poti, zgrešiti pot se tromper de chemin (ali de route)
iti svojo pot (figurativno) faire son chemin, aller (ali suivre) son (droit) chemin
iti tiho svojo pot aller son (petit bonhomme de) chemin
izgubiti pot faire fausse route
izravnati pot (figurativno) préparer (ali déblayer) le terrain
narediti si pot (skozi) s'ouvrir (ali se frayer) un chemin (à travers), se faire un passage
odrezati komu pot couper la route à quelqu'un
presekati komu pot couper (ali barrer) le chemin à quelqu'un
pustiti prosto pot čemu donner libre cours (ali passage) à quelque chose
speljati na krivo pot dévoyer, détourner du droit chemin
spraviti koga s poti se débarrasser de quelqu'un, évincer quelqu'un, (ubiti) liquider quelqu'un
stopati po poti cheminer
ubrati pot prendre le chemin
ubrati najkrajšo pot aller (ali prendre) au plus court
ustaviti se na pol pota (figurativno) s'arrêter à mi-chemin
utirati komu pot marcher devant
utreti si pot (skozi) se frayer (un) passage
vprašati koga za pot demander la route (ali le chemin) à quelqu'un
želeti srečno pot souhaiter bonne route
enosmerna pot (voie à) sens moški spol unique
gorska pot chemin (ali sentier) en montagne
gozdna pot chemin forestier
kolesarska pot trottoir moški spol cyclable
komunikacijska pot voie de communication
kopna pot route (ali voie) de terre
krajša pot raccourci moški spol
križev pot chemin de (la) croix
najdaljša pot (figurativno) chemin des écoliers
obalna pot chemin côtier, voie côtière
občinska pot chemin vicinal
peš pot sentier moški spol
peščena pot chemin sablonneux
poljska pot chemin à travers champs
pomorska pot voie (ali route) maritime
prečna pot chemin de traverse
prehojena, prevožena pot chemin parcouru
prepovedana pot passage défendu, (napis) on ne passe pas ici
rakova pot marche ženski spol à reculons, reculade ženski spol
shojena pot chemin battu (ali fréquenté), figurativno sentier battu
srednja pot (voie) intermédiaire moški spol, figurativno le juste milieu
srečno pot! bon voyage! bonne route!
strma pot raidillon moški spol, chemin du paradis (tudi figurativno)
vaška pot chemin vicinal (ali rural, de village)
vodna pot voie navigable (ali fluviale)
vozna pot chemin carrossable
vso pot tout le long du chemin, pendant tout le trajet
zadeva gre svojo pot l'affaire va son train
zračna pot route aérienne
življenjska pot carrière ženski spol, chemin de la vie

pót¹ camino m (tudi fig) ; vía f ; (steza) sendero m , senda f ; (prehod) paso m ; (način) modo m , manera f ; (metoda) método m ; astr órbita f

pot navzdol descenso m, bajada f
pot navzgor subida f, ascensión f
(prehojena, prevožena) pot recorrido m
pomorska pot ruta f; derrotero m
življenjska pot vida f, carrera f
s poti! ¡paso!
pot v ... el camino de...
na poti v ... en el camino de...
ob poti al lado (ali al borde) del camino
10 km poti diez kilómetros de camino
po najkrajši poti por el camino más corto
po običajni poti por la vía usual (ali ordinaria ali acostumbrada)
po mirni poti (fig) amistosamente, por las buenas
po diplomatski (sodni, zakoniti) poti por vía diplomática (judical, legal)
po najhitrejši poti (fig) por el medio más rápido
na polovici potí a mitad del camino (tudi fig)
biti na poti estar en camino
biti na pravi poti ir por buen camino; proceder con acierto
biti na poti izboljšanja ir mejorando; estar en vías de curación
biti komu na poti (fig) estorbar a alg, ser un estorbo (ali obstáculo) para alg
iti, kreniti na pot ponerse en camino
iti po najkrajši poti (iti po bližnjici) tomar el camino más corto, fam echar por el atajo
iti rakovo pot ir hacia atrás; retroceder
mirno iti svojo pot marcharse tranquilamente; seguir su camino sin hacer caso
iti naravnost po svoji poti seguir derecho su camino
iti po isti poti nazaj volver sobre sus pasos
iti komu s poti dejar pasar (ali dar paso) a alg, (stopiti ob stran) apartarse (ali hacerse) a un lado; quitarse del paso, (ogniti se) evitar el encuentro con alg
iti, kreniti s prave poti extraviarse; descaminarse
utreti si pot (skozi množico) abrirse paso (a través de la multitud)
spraviti s poti (znebiti se) desembarazarse (deshacerse) de
zaiti na kriva pota desviarse del camino recto
zapreti komu pot cerrar el camino a alg, (fig) atraversarse en el camino a alg, oponerse a alg
zaiti na napačno pot descaminarse, fig ir por mal camino
zgladiti komu pot (fig) allanar el camino a alg

potestās -ātis, f (nam. *potistās iz potis)

I.

1. moč, veljava, vrednost, pomen, učinek, delovanje, učinkovitost: plumbi Lucr., potestates herbarum V., Plin., colorum Vitr., pecuniarum Icti., utraque actio eiusdem potestatis Icti., quarum actionum vis et potestas haec est, ut … Icti.

2. occ. moč = pomen kake besede: Corn., Sen. ph., Gell.

3. meton. kot mat. t.t. = gr. δύναμις kvadratni koren: M. —

II.

1. moč, oblast: Ter., L., Plin. iun. idr., habere potestatem vitae necisque in aliquem Ci. imeti oblast nad življenjem in smrtjo koga, mihi est potestas, est in meā potestate Ci. v moji moči je, esse in sua potestate N. biti sam svoj (gospod), biti samostojen (neodvisen), in potestate mentis esse Ci. biti pri (zdravi) pameti, exisse ex (de) potestate (sc. mentis) Ci. od pameti iti, ne biti pri pameti.

2. politična (nad)oblast, državna prevlada ((nad)oblast): Eutr., esse in potestate alicuius Ci. biti komu podvržen (podrejen), redigere in (sub) potestatem suam N., L. spraviti pod svojo (nad)oblast, podvreči (podrediti) si, nomine, non potestate rex N., p. perpetua N. dosmrtna, populum in suā potestate tenere N. imeti ljudstvo pod svojo oblastjo, vladati ljudstvu; meton. vladar, gospodar: hominum rerumque V. (o Jupitru).

3. occ. (uradna) oblast, služba: regia C., N., consularis L., praetoria Ci., tribunicia C., potestate decemvirali constitutā N., potestates magistratuum Ci., honores potestatesque H., censores potestatem gererent Ci. naj izvršujejo oblast, naj opravljajo (opravijo, izvršijo) svojo službo, potestati praeesse N. izvrševati oblast, opravljati službo.

4. meton. oblastnik, predstavnik oblasti, oblast(vo), gosposka: a magistratu aut ab aliquā potestate legitimā evocatus Ci., imperia, potestates ex urbe exeunto Ci. vojaški in civilni oblastniki, summae potestates Suet.

5. (popolna, vsa) oblast ali moč, dovoljenje, prilika, priložnost, možnost: Ter., Pac. fr., Iust., Col. idr., potestatem dare alicui Acc. fr., Ci., p. facere aliquid Ci., contionis habendae Ci., alicui potestatem manendi facere N. dovoliti komu, da ostane, factā dicendi potestate L., alicuius conveniendi habere potestatem N. priložnost, priliko, potestatem pugnandi (pugnae L.) facere C., mihi p. certorum hominum est Cl. imam priložnost najti … , p. condicionis H. priložnost (prilika) za (bogato) ženitev, alicui potestatem sui facere
a) spustiti se v boj: N., C.
b) koga pustiti predse, sprejeti koga v avdienco, zaslišati koga, prisluhniti komu: Ci., qui potestatem sui non habuissent Suet. ki niso bili mogli govoriti z njim, senatus populi potestatem fecit L. senat je prepustil oblasti ljudstva (ljudstvu), fit mihi p. tabularum Ci. smem uporabiti, smem poseči po, alicui omnium rerum potestatem committere N. zaupati (izročiti, prepustiti) komu neomejeno oblast; potestas est z inf. možno (mogoče) biti, dovoljeno (dano) biti: Lucan., non fugis hinc praeceps, dum praecipitare potestas? V.; tako tudi alicui potestas fit z inf. priložnost (prilika) se da(ja)ti, priložnost (prilika) se (po)nuditi (ponujati) komu: tempus … quo nobis potestas fieret, virtutem vestram ostendendi L.; v podobnem pomenu tudi potestas datur z inf.: ubi nulla datur dextrā affectare potestas V.

Opomba: Gen. pl. nav. potestatum, pa tudi potestatium: Sen. ph., Plin.

potrpežljívost, potrpljênje paciencia f

angelska, skrajna potrpežljivost paciencia angélica (ali de benedictino)
imeti potrpljenje s kom tener paciencia con alg
potrpežljivost me mineva se me acaba la paciencia
človeka mine potrpežljivost, človek izgubi potrpežljivost es para perder la paciencia
spraviti koga na rob potrpljenja gastar la paciencia de alg

povrátiti pòvrātīm
I.
1. vrniti: povratiti pozajmljeni novac
2. zavrniti: povratiti stoku na paši
3. pomakniti nazaj: povratiti sat, uru
4. izbljuvati, izbruhati: povratiti jelo
5. povratiti u život spraviti k zavesti; povratiti dah, paru; povratiti čovjeka = povratiti u život
II. povratiti se
1. vrniti se
2. ozdraveti, okrevati, popraviti se po bolezni; povratiti se u život priti k zavesti
3. spomenulo se i ne povratilo se bilo je, pa na srečo minilo

površj|e srednji spol (-a …) die Oberfläche (zemeljsko Erdoberfläche)
spraviti na površje zu Tage fördern, figurativno an die Oberfläche bringen, čustva ipd.: hochspülen
priti na površje an die Oberfläche kommen/gelangen, čustva: hochgespült werden

prae-sum -esse -fuī -futūrus biti spredaj, od tod

1. biti načelnik (predstojnik, vodja, voditelj, nadzornik), načelovati, voditi, ravnati, urejati, upravljati, ukvarjati (pečati) se s čim: Col., Icti. idr., omnibus druidibus praeest unus C., praeesse populo Ci., ei provinciae S., magistratui C., Ci., severe praefuit Ci., potestati N. opravljati službo, tantis rebus N. imeti oblast (nadzor) nad tako pomembnimi zadevami, maioribus N. reševati večje naloge, artificio, studio, sacerdotio, navi faciendae ali aedificandae, agro colendo Ci., ludis faciendis L., lares praesunt moenibus urbis O. ščitijo, temeritati ali crudelitati Ci. biti glavna oseba (glavni) pri čem, posebej se udeležiti (udeleževati) česa, biti posebej soudeležen (sodelovati) pri čem; abs.: qui praesunt Varr., Ci. predstojniki, glavni, šefi.

2. occ. upravljati (voditi upravo) kot namestnik, biti namestnik: Ciliciae Cu., provinciae Ci., qui Sardibus praeerant T.; abs.: in Mediā Cu., in ea provincia triennium praeesse Ci.; (kot voj. t.t.) poveljevati, imeti (nad)poveljstvo (vrhovno poveljstvo), biti (nad)poveljnik (vrhovni poveljnik): equitatui, navibus, classi C., exercitui C., N., equitum alae N., regis opibus N. kraljevim vojaškim silam, summae imperii N. imeti nadpoveljstvo (vrhovno poveljstvo), biti nadpoveljnik (vrhovni poveljnik); abs.: qui praesunt N. častniki, oficirji, praeesse eā regione, in Brutiis L., Lissi C. v Lisu, Hadrumeti Auct. b. Afr., circum ea castella Auct. b. Hisp. — Od tod pt. pr. praesēns -entis

I. kot pt. osebno pričujoč, prisoten, navzoč(en), sam, osebno: in improbi praesentis imperio maiorem esse vim quam in bonorum absentium patrocinio Ci., praesentem adesse Kom., Ci., C., praesens sermo Ci. ep. usten pogovor, praesens (osebno, ustno, na štiri oči) tecum egi Ci., classem imperio praesens regebat Plin. ali praesentes invisimus L. sam(i), osebno, aliquem praesentem laudare Ci. v obraz, ob njegovi navzočnosti, virum praesentem et audientem Ci. ki je to slišal na svoja ušesa = ob njegovi navzočnosti, quaestionem habere de praesente Ci. vpričo njega; pogosto abl. abs. aliquo praesente C., Ci., N. idr. vpričo koga, praesente nobis Pl. ali nobis praesente (nam. praesentibus) Acc. ap. Non.; pesn.: praesentia ora adgnoscere V. živo lice. —

II. kot adj.

1. sedanji, zdajšnji, pričujoč, trenuten, vpričen, osorenji: hora, aetas H., virtus Cu. sodobnikov, dolor Lucr., bellum N. tedanja (relat.), verba Gell. sedaj navadne, praesenti tempore O. = in praesenti (sc. tempore) Ci. idr. zdaj, za zdaj; pogosto tudi o relat. sedanjosti = takraten, tedanji: quae praesens tempus desiderabat N., parum utiliter in praesens certamen respondit L., in praesenti gloriosum fuit N. trenutno, hipno, in praesens tempus Ci. idr. za zdaj, za takrat = in praesens Ci. idr. = ad praesens tempus Iust. ali samo ad praesens Suet., munimentum ad praesens, in posterum ultionem T.; ad praesens = dozdaj, do sedaj, doslej: Amm., in rem praesentem venire Ci., Sen. ph. ali perducere Q. napotiti se (oditi, spraviti se) na kraj sam, in re praesenti L. na kraju samem, na licu mesta; pl. subst. praesentia -ium, n
a) sedanjost, sedanje (trenutne) okoliščine (razmere), sedanji (trenutni) položaj: Cu., H., T., Suet.
b) sedanjost = dogodki sedanjosti, sedanji (sočasni) dogodki: O.

2. takojšen, takojšnji, trenuten, hipen, takoj (precej, neutegoma, nemudoma) nastopajoč (se vršeč, pri rokah), nemuden, neodlašajoč, neizogiben, neizogibljiv, neizbežen, neizbegljiv: mors Ci., Cu., V., H., praesens poena sit Ci., religio iuris iurandi spem praesentis deditionis sustulit C., metus praesentis exitus Ci., a praesenti supplicio se continere Ci., praesens diligentia consulis S., decretum L., preces Pr. (takoj za pregreškom), somnium Pl., apologus Pl. basen, ki meri naravnost na koga, pecuniam praesentem solvere Ci. takoj v gotovini (iz)plačati; tako tudi: fraudator praesens solverit Icti. ali praesenti die dari Icti. v gotovini; occ. nujen, neodložljiv, silen: ei meas praesentīs preces non putas profuisse? Ci., praesens officium Ci., iam praesentior res erat L., in praesentissimis periculis Q.

3. takoj (nemudoma) kažoč svojo moč, takoj (nemudoma) delujoč, takoj (nemudoma) učinkujoč, krepek (krepak), močen (močan), mogočen, silen: auxilium Ci., V., dignitas Ci., praesentes ad nocendum vires habere Hirt. in Ci. ep., praesens venenum Mel., Plin., praesentior medicina Col., praesentissimum remedium Col., Plin., memoria praesentior L. bolj živ, bolj svež, quo (sc. malo) non praesentius ullum V. hujše, odium amorne fuerit praesentior O., Austri praesentes H., nec praesentior illo est deus O.; z inf. imajoč moč, zmožen, sposoben kaj storiti: praesens vertere funeribus triumphos H., o diva, praesens vel imo tollere de gradu mortale corpus H.; occ. takoj (rad) pomagajoč, ki takoj priskoči na pomoč, ugodeč, ugajajoč: Ter. idr., numina V., numina vatum O., dea praesens nostro succurre labori V., praesens divus habebitur Augustus H., modo diva praesens adnuat ausis O.

4. očiten, viden, očivesten, očividen: ora V., insidiae fructus Ci. ep.

5. odločen, pogumen, hraber, smel, neustrašen: Ter., Auct. b. Alx. idr., homo O., animus Ci., V., animus praesentior L., animo praesens O., praesens ingenio Plin. ki ni nikdar ob prisotnost duha.

právi (-a -o)

A) adj.

1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
povleči pravo potezo fare la mossa buona
zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
on je pravi Tržačan un triestino patocco

3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

4. pog. (izraža omalovaževanje)
prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
prava, narobe stran il diritto e il rovescio
bot. prava glavica capsula
bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
anat. prava rebra coste vere
prava vrednost valore intrinseco
zool. pravi maki maki (Lemur)
med. pravi sklep diartrosi
zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
mat. prava premica retta
tekst. prava svila seta pura
zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
mat. pravi kot angolo retto
mat. pravi ulomek frazione propria
imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
imeti pravo mero usare moderazione
spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

B) právi (-a -o) m, f, n
srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
ravnati po pravi operare secondo giustizia

prèč adv. pog. (proč) via; giù:
spraviti preč cavare, eliminare
biti preč od strahu, od napora essere morto di paura, essere stanco morto
roke preč od sadov našega dela! giù le mani dai frutti del nostro lavoro!

prèkinuti -nēm
I.
1. prekiniti, pretrgati, ustaviti: prekinuti vezu, električnu struju, lanac, razgovor, govornika, istragu, sjednicu, s kim odnose
2. prekinuti dinar, paru pomiriti se, spraviti se v krvni osveti; prekinuti štap nad kim prelomiti palico nad kom, obsoditi (na smrt): sud prekide nad optuženim štap i on bude obješen; prekinuti pas ločiti se od žene
II. prekinuti se
1. prekiniti se, pretrgati se: žica na violini prekinula se
2. prekinuti se dah zapreti sapo: Bakonji se prekide dah i noge mu počeše klecati; prekinuti se živ močno se prestrašiti
3. počiti: prekinuti se od smijeha
4. dobiti kilo: prekinuti se od napornog rada

premíkanje déplacement moški spol , mouvement moški spol , motion ženski spol , remuement moški spol , (vlaka) manœuvre ženski spol

premikanje ledenika marche ženski spol d'un iceberg
premikanje stolov remuement de chaises
premikanje vlakov formation ženski spol de trains
premikanje ustnic remuement des lèvres
premikanje naprej cheminement moški spol
upočasniti, pospešiti premikanje ralentir, presser le mouvement
spraviti v premikanje ébranler

prēndere^*

A) v. tr. (pres. prēndo)

1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
prendere in braccio vzeti v naročje
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
prendere di peso sunkoma dvigniti
prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah

2. vzeti, jemati; priskrbeti si

3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
prendere in affitto vzeti v najem, najeti
prendere in prestito sposoditi si
prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)

4. vzeti, jemati; nositi s seboj

5. peljati se (s čim):
prendere il treno peljati se z vlakom

6. dvigniti, iti po:
vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec

7. ukrasti

8. prijeti, ujeti, uloviti:
prendere all'amo pren. ujeti na trnek
prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže

9. ujeti, zalotiti:
prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki

10. osvojiti, zavzeti:
prendere d'assedio oblegati
prendere d'assalto osvojiti v naskoku
prendere una donna občevati z žensko

11. pren. lotiti, lotevati se:
fu preso dalla paura lotil se ga je strah

12. zavzeti, zavzemati

13. slikati, fotografirati

14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
prendere le misure vzeti mere

15. pren. občevati, ravnati (s):
prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren

16. vzeti, jemati; najemati:
prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
prendere a bordo vkrcati
prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža

17. iti (po), kreniti:
prendere la direzione giusta iti v pravo smer
non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti

18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
prendere un tè popiti čaj
prendere una boccata d'aria iti malo na zrak

19. privzeti:
prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
prendere di dišati (po), imeti okus (po)

20. navzeti se; biti podoben:
un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben

21. vzeti, jemati (razumeti):
prendere alla lettera vzeti dobesedno
prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
prendere in esame kaj preiskati

22. imeti za:
prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
per chi mi prendi? za koga me imaš?

23.
prendere una decisone skleniti
prendere un provvedimento sprejeti ukrep

24.
prendere la febbre dobiti vročino
prendere il raffreddore prehladiti se

25. dobiti jih, prejeti udarec:
prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
prenderle, prenderne pog. fasati jih

26.
prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj

27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
prendere l'aire pognati se, kreniti
prendere l'avvio začenjati se
prendere alloggio stanovati
prendere casa, domicilio nastaniti se
prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
prendere colore pobarvati se
prendere il comando prevzeti poveljstvo
prendere consiglio posvetovati se
prendere commiato posloviti se
prendere fiato oddahniti si, priti do sape
prendere forza okrepiti se
prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
prendere la fuga pobegniti
prendere impegno, un impegno obvezati se
prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
prendere terra pristati
prendere il lutto črno se obleči
prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
prendere la mossa začeti
prendere nota zabeležiti
prendere origine izvirati, začeti se
prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
prendere possesso di lastiti si
prendere posto sesti
prendere atto vzeti, jemati na znanje
prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
prendere la rincorsa vzeti zalet
prendere sonno zaspati
prendere tempo odlašati; obotavljati se
prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
prendere paura ustrašiti se
prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
prendere una sbornia napiti se
prendere vigore okrepiti, ojačati se
prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
prendere il volo odleteti (tudi pren.);
prendere forma izoblikovati se
prendere un bagno okopati se
prendere il sole sončiti se

28.
prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo

29.
prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!

B) v. intr.

1. zaviti (v), kreniti (na):
prendere a destra zaviti na desno
prendere per i campi kreniti po njivah

2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
prendere a narrare začeti pripovedovati

3. prijeti se, pognati korenine

4. zagoreti

5. prijeti se (lepilo ipd.)

6. pog.
che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!

C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)

1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se

2. spreti se; stepsti se:
prendersi a parole skregati se
prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase

3.
prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)

4.
prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
prendersi in antipatia postati si zoprn