Franja

Zadetki iskanja

  • Vāticānus 3 vatikánski: collis P. F. ali mons H., Iuv. Vatikanski grič, Vatikanski hrib, tudi (kot subst.) Vāticānus -ī, m (Plin., T., Porph.) Vatikán, eden od sedmih rimskih gričev, ki stoji na desnem bregu Tibere severno od Janikula, od katerega ga loči globel vallis Vaticana T., montes Vaticani Ci. ep. Vatikanski grič s svojo okolico, ager Vaticanus Ci., Gell. ali campus Vaticanus Ci. ep. Vatikanska poljana (Vatikanska ravnica), ki je rodila prav slabo vino; od tod Vaticani vappa cadi Mart. in Vaticana (vatikansko vino) bibere Mart.; Vaticanus circus Plin. Vatikanski cirkus, ki ga je cesar Nero(n) dal zgraditi v globeli med Vatikanom in Janikulom. Od tod subst. Vāticānus -ī, m Vatikán, bog zaščitnik Vatikanskega hriba: Varr. ap. Gell., Aug.

    Opomba: Mart. in Iuv. merita Vātīcānus.
  • vedênje behaviour; manners pl; bearing, conduct; deportment

    biti lepega, vzornega vedênja to be wellmannered (ali well-behaved)
    lepo vedênje (olika) good manners pl
    slabo vedênje misconduct
    neolikano vedênje bad manners pl
    biti slabega, neolikanega vedênja to be ill-mannered (ali rude)
  • vedere*

    A) v. tr. (pres. vedo)

    1. videti, gledati:
    vedere, vederci videti (imeti vid)
    vedere, vederci poco, male slabo videti
    non vederci per la fame biti strašno lačen
    vederci doppio videti dvojno (od utrujenosti, pijanosti); biti strašno utrujen, pijan
    non vedere il giorno, l'ora pren. komaj čakati
    vedere coi propri occhi videti na lastne oči
    vedere per credere neposredno se prepričati
    far vedere pokazati
    non farsi vedere skrivati se; delovati skrivaj
    te lo farò vedere, te lo faccio vedere ti že pokažem!
    vedere qcn. di buon occhio, di mal occhio pren. koga ceniti, ne ceniti, komu biti naklonjen, nenaklonjen
    stare a vedere počakati, ne vmešavati se

    2. pregledati, prebrati, pogledati:
    vedere i conti pregledati, preveriti račune
    vedi, v. glej

    3. gledati; udeležiti se; obiskati:
    vedere una mostra obiskati razstavo

    4. obiskati, srečati; videti:
    andare a vedere il medico, l'avvocato iti k zdravniku, k odvetniku
    farsi vedere dal medico dati se pregledati
    guarda chi si vede! pog. glej no, koga vidimo!
    non farsi più vedere ne biti na spregled
    non poter vedere qcn. pren. koga ne prenesti

    5. pren. videti, gledati v mislih, v domišljiji; predvideti:
    vedere qcn. in sogno sanjati koga
    vedere nero, rosa biti črnogled, optimist

    6. opaziti, opažati

    7. pren. razumeti, doumeti:
    dare a vedere razložiti
    non dare a vedere skriti
    far vedere dokazati
    non vederci chiaro ne biti jasno

    8. pren. presoditi, presojati:
    a mio modo di vedere po mojem

    9. poskusiti, skušati:
    vedrò di accontentarti poskusil ti bom ustreči

    10.
    avere a che vedere con qcn. con qcs. biti v zvezi s kom, s čim

    B) ➞ vedersi v. rifl. (pres. mi vedo)

    1. videti, gledati se

    2. pren. čutiti se, biti:
    date le circostanze mi vedo costretto a rinunciare ai suoi servizi glede na okoliščine sem se prisiljen odpovedati vašim uslugam

    3. pren. videti se, prepoznati se

    C) ➞ vedersi v. rifl. (pres. ci vediamo) srečati se, dobiti se:
    ci vediamo domani vidiva, dobiva se jutri
    chi s'è visto s'è visto in konec (kot zaključek pogovora, razprave)

    Č) m

    1. videnje:
    al vedere ob pogledu na, videč

    2. pogled, razgled:
    bel vedere, belvedere razgledišče

    3. videz, izgled:
    far un bel vedere lepo izgledati

    4. mnenje, sodba:
    a mio, tuo, suo vedere po mojem, tvojem, njegovem (njenem)
  • vēn-dō -ere -didī -ditum (iz vēnum dō; prim. *vēnus)

    1. naprodaj (na prodaj, v prodajo) dati (dajati), proda(ja)ti: Amm., Ambr., Lact. idr., iuravisti te illam nulli venditurum Pl., vendendi potestas Ci., arbitrium salis vendendi L. pravica prodaje soli; z abl. pretii: Pl., Varr., Mart., Ambr., Amm., Icti. idr., haec omnia signa Praxiteli Myronis Polycliti HS sex milibus et D Verri vendita Ci., rem pecuniā grandi, parvo pretio Ci., quam plurimo Ci. kar najdražje; z gen. pretii: Varr. idr., vendo meum (sc. frumentum) non pluris quam ceteri Ci., dicit, quanti vendiderit Ci.; z adv.: recte Ci. dobro = drago, male Ci. slabo = poceni, quam optime Ci. kar najdražje; od tod subst. vēnditum -ī, n prodaja: constat negotiatio empto et vendito Sen. ph. sestoji iz nakupa in prodaje; toda: ex empto aut vendito Ci. poleg nakupa in prodaje.

    2. occ.
    a) na dražbi proda(ja)ti, dražíti, dati (dajati) na dražbo, izklicati (izklicevati, izklicavati): bona civium, praedam suam Ci., ut praeconibus Latine vendendi ius esset L.
    b) na dražbi dati (dajati) v zakup: decumas, praedia Ci.

    3. metaf.
    a) proda(ja)ti, spraviti (spravljati) v promet: si versus concinnior unus et alter, iniuste totum ducit venditque poëma H.
    b) nepošteno, za podkupnino (proti odkupnini) proda(ja)ti, izda(ja)ti, izročiti (izročati): deos patrios Ci., auro patriam V., suffragia Iuv., se regi Ci., sua funera Iuv. svoje življenje prodati (dati) za bojne igre, verba reis Mart. za denar zagovarjati zatožence.
    c) javno hvaliti, priporočati: Ligarianam Ci., causidicum Iuv.

    Opomba: Pass. se klas. rabi le v obl. pf. in v gerundivu vendendus; vse druge pass. obl. se nadomeščajo z glag. vēn-eō -īre.
  • verstimmen razglasiti; intransitiv postati razglašen; sich verstimmen Instrument: postati razglašen; einen Menschen: spraviti/spravljati v slabo voljo
  • vespertīnus 3 (vesper)

    1. večeren: Col., Ap., Gell. idr., cibus Varr., vespertinis temporibus Ci., Cels. ob večernih urah, vespertinis diebus Varr. zvečer, vespertinis horis Plin. ali abs. vespertinis (sc. horis) Varr., vespertino (sc. tempore) Varr., It. ap. Ambr., senatus consulta vespertina Ci. zvečer storjeni, litterae Ci. zvečer prejeta, si vespertinus subito te oppreserit hospes H. večerni = zvečer, vespertinum pererro forum H. zvečer, acies Plin. oči, ki zvečer slabo vidijo, lucubratio, cantus Plin.

    2. zahoden, zapaden, na zahodu ležeč ali se nahajajoč: regio H., vespertina caeli regio Vitr., populus Prud.
  • vest1 [é] ženski spol (-i …) das Gewissen (človeštva Weltgewissen)
    čista vest ein reines Gewissen
    čista vest, dober spanec ein reines Gewissen ist das beste Ruhekissen
    lahka/mirna vest ein gutes Gewissen, ein ruhiges Gewissen
    slaba vest ein schlechtes Gewissen
    poosebljena slaba vest das leibhaftige schlechte Gewissen
    kot terjata vest in dolžnost nach Pflicht und Gewissen
    ne da bi se zganila vest kaj storiti: ohne jede Gewissensregung
    olajšati si vest sein Gewissen erleichtern
    vest me peče ich habe Gewissenbisse
    črv vesti der Wurm des Gewissens
    glas vesti die Stimme des Gewissens, religija der Mahner in der Brust
    izpraševanje vesti die Gewissenserforschung
    konflikt vesti der Gewissenskonflikt, der Gewissenskampf
    očitki vesti Gewissensbisse množina
    pomisleki vesti Gewissensbedenken množina
    presojanje vesti die Selbstprüfung
    razlog vesti der Gewissensgrund
    stvar vesti die Gewissenssache
    svoboda vesti die Gewissensfreiheit
    vprašanje vesti die Gewissensfrage
    zaradi vesti gewissenshalber
    imeti na vesti (jemanden/etwas) auf dem Gewissen haben
    po vesti nach dem Gewissen
    odločitev po vesti die Gewissensentscheidung
    po svoji najboljši vesti nach bestem Wissen und Gewissen
    boj s svojo vestjo der Gewissenskampf
    s slabo vestjo [schuldbewußt] schuldbewusst
    z mirno vestjo kaj storiti: getrost, ruhig
  • vést1 (novica, sporočilo) piece of news; news pl (s konstr. v sg); arhaično tidings pl; (piece of) information; report, account; advice; (važna) intelligence

    najnovejše vésti the latest news, red-hot news
    imam sijajno vést za vas I have a splendid piece of news for you
    pričakujem od njih nadaljnjih vésti I am awaiting their further news
    prišla je vést, da je sklenjen mir news arrived that peace had been concluded
    lažna vést false (ali fabricated) report, canard
    to je dobra vést this is good news
    domače vésti home news, local news
    kratke vésti news items
    raznašalec vésti (klepetulja) gossip, newsmonger
    povedati mu morate to slabo vést you must break this bad news to him
    slabe vésti se kaj hitro izvejo bad news travels fast
    že dolgo nimam vésti od njega I've had no news from him for a long time
    o njem ni nobenih vésti nothing has been heard of him
    zadnje vésti latest (ali last-minute) news, (v časopisu) stop-press
    če ni vésti, je vse v redu no news is good news
  • vést1 (-í) f

    1. coscienza:
    delati po vesti fare, agire secondo coscienza
    očitek vesti scrupolo di coscienza
    pren. vest grize, peče, teži la coscienza rimorde
    imeti čisto, mirno vest avere la coscienza pulita, tranquilla
    imeti kosmato, slabo, težko vest avere la coscienza sporca

    2. imeti na vesti, ležati na vesti avere sulla coscienza, essere colpevole, responsabile:
    imeti na vesti krajo, požar essere colpevole di furto, di incendio
    imeti koga na vesti essere colpevole della morte di qcn.

    3. (v pred. rabi)
    biti vest, biti slaba vest essere la coscienza, la cattiva coscienza di qcn.

    4. pren.
    mirne vesti in coscienza, in tutta coscienza
    rel. izpraševanje vesti esame di coscienza
    pren. izprašati komu vest fare a qcn. un esame di coscienza
    jur. ugovor vesti obiezione di coscienza
  • vêsti2 (peljati, voditi) to lead, to guide, to conduct

    vêsti se (obnašati se) to behave, to conduct oneself
    slabo se vêsti to misbehave
    kam to vede? where does this lead (us)?
  • vêsti (vêdem) conduire, mener, guider

    vesti se se conduire, se comporter, se tenir
    lepo (slabo) se vesti bien (mal) se conduire, se comporter, se tenir
    znati se vesti v družbi avoir du savoir-vivre, savoir se tenir dans le monde, connaître les usages du monde
  • vêsti (vêdem) conducir; guiar

    vesti se comportarse; portarse; conducirse
    lepo (slabo) se vesti conducirse (ali portarse) bien (mal)
    znati se vesti v družbi tener buenas maneras, saber (com)portarse
  • vêtu, e [vɛtü] adjectif oblečen

    mal vêtu slabo oblečen
    vêtu de blanc belo oblečen
  • via2

    A) avv.

    1. proč, stran:
    via di qui!, via di li! proč!, stran!
    andar via oditi; izginiti
    balzò in piedi e via come un fulmine skočil je pokonci in odvihral kot strela
    buttare, gettare via vreči proč, odvreči
    buttare, gettare via denaro, tempo zapravljati denar, čas
    dare via oddati, podariti, prodati
    essere via pog. biti zdoma, ne biti v mestu
    essere di fuori via pog. biti tuj:
    usanze di fuori via tuji običaji
    levar via odstraniti, umakniti
    mandar via qcn. koga spoditi, odpustiti (iz službe)
    mandar via qcs. kaj odposlati
    portar via odnesti, odnašati, ukrasti; pren. odvzeti:
    un lavoro che porterà via alcuni mesi delo, ki nam bo vzelo nekaj mesecev
    tirar via pohiteti; kaj narediti na hitro in slabo

    2.
    e così via, e via dicendo, e via di questo passo in tako dalje

    3.
    via via (a mano a mano) (polagoma, postopoma) ko:
    via via che il tempo passa i ricordi sbiadiscono s časom spomini zbledijo

    B) inter.

    1. proč!, stran!

    2. šport start!, gremo!:
    pronti... via! pozor... start!

    3. (izražanje spodbujanja)
    animo, via! le pogumno!, dajmo, no!

    4. (izraža nejevernost, grajo, nestrpnost)
    via, non ti credo ne, tega ti ne verjamem
    via, finiscila! daj no, nehaj že enkrat!

    C) m invar. šport start, startni strel, znak za začetek:
    dare il via a dati znak za start; pren. začeti kaj
  • vicio moški spol pregreha, napaka, razvada, razvajenost

    de (ali por) vicio iz (gole) razvade
    contraer un vicio privzeti slabo navado
    hablar de vicio blebetati, kvasiti
    llorar de vicio brez povoda jokati
    quejarse de vicio pritoževati se za vsako malenkost
    quitar un vicio (a) koga odvaditi razvade
    tiene el vicio del vino je pivec iz navade, rad ga pije
  • vida ženski spol življenje, življenjska doba, življenjski potek, življenjepis; življenjska sila

    vida del campo, vida campestre, vida rústica življenje na deželi
    vida deportiva športno življenje
    vida nómada nomadsko življenje
    vida de perro pasje ž.
    vida privada zasebno ž.
    vida regalada, buena (ali gran) vida razkošno ž.
    mujer de (la) vida deklina
    objeto (problema) de la vida življenjski cilj (problem)
    peligro de (la) vida življenjska nevarnost
    ¡la bolsa o la vida! denar ali življenje!
    buscar(se) la vida skrbeti za svoje preživljanje
    dar mala vida (a) slabo s kom ravnati
    dar (ali poner, sacrificar) la vida por žrtvovati svoje življenje za
    darse buena vida dobro živeti
    no dar señales de vida nobenega znaka življenja ne dati od sebe
    dejar con vida pustiti pri življenju
    escapar la (ali con) vida zdravo kožo odnesti
    estar con vida biti pri življenju
    ganar(se) la vida služiti si kruh
    pasar la vida a tragos životariti
    pasar a mejor vida umreti
    quedar con vida ostati pri življenju
    ser de vida imeti še možnost rešitve (bolnik)
    ser de la vida vdati se prostituciji
    tener la vida en un hilo (fig) ležati v zadnjih izdihljajih
    tener siete vidas (como los gatos) (fig) imeti žilavo življenje (kot mačke)
    no tener vida (fig) biti življenja nezmožen; biti brez temperamenta
    vender (bien) cara la vida drago prodati svoje življenje
    volver a la vida koga vrniti v življenje; spet k sebi priti
    a vida o muerte na življenje in smrt
    con vida pri življenju
    de por vida za življenjsko dobo, vse življenje
    entre la vida y muerte v življenjski nevarnosti
    ¡por vida! za božjo voljo!
    ¡por vida mía! kakor gotovo živim!
    optimista de por vida nepoboljšljiv optimist
  • vídeti to see; to get sight of; to notice; (opaziti) to become aware, to perceive

    dobro (slabo) vídeti to have good (bad) sight, to have good (bad) eyes
    bežno vídeti to get a fleeting glimpse of
    nič ni vídeti there is nothing to be seen
    na prvi pogled, mižé vídeti (žargon) to see with half an eye
    vídeti je zdrav he looks well
    vídeti je, da... it seems that...
    vídeti v prihodnost to see into the future
    vídeti vse zvezde (figurativno, od udarca) to see stars
    če prav vidim if my eyes do not deceive me
    iz tega se vidi hence it appears
    jasno se vidi it is clear
    na prvi pogled se vidi you can see at a glance, it is self-evident
    vreden, da se vidi worth seeing
    sam lahko vidiš you can see it for yourself
    malo se vidiva we see little of each other
    sam sem to videl I saw it myself
    nič ga ni vídeti he is nowhere to be seen
    konca vojne še ni vídeti the end of the war is not yet in sight
    videl sem smrt od blizu I looked death in the face
    mesto se vidi od daleč the town can be seen from far away
    videl je že lepše čase he has seen better times
    si že kdaj videl kaj takega? did you ever see the like of it?; pogovorno can you beat it?
    naj vidim, da vidim! (naj pomislim) let me see!
    naj te več ne vidim! don't let me see you again!
    rajši vidim, da ne prideš you had better not come
    ne vidiš péd pred nosom! you can see no further than the end of your nose
    vaš prijatelj je, kot je vídeti (kot vidim) starejši od vas your friend, I find, is older than you
    videl sem, kako je padel I saw him fall
    bomo videli! we shall see!, wait and see!
    bomo že videli we'll see, time will tell
    to bomo še (šele) videli that remains to be seen
    rad bi to videl! I'd like to see that!
    videl bo, kdor bo živel live and learn
  • vídeti voir ; (zagledati) apercevoir ; (izgledati) avoir l'air, paraître

    le bežno videti ne faire qu'entrevoir quelque chose
    dobro (slabo) videti avoir une bonne (mauvaise) vue, avoir de bons (mauvais) yeux
    daleč videti voir loin
    ničesar ne videti (v temi) ne rien voir, n'y pas voir, n'y voir goutte
    videti dvojno voir double
    videti vse rožnato voir tout en rose
    rajši videti aimer mieux, préférer
    spet videti revoir
    (v)naprej videti prévoir
    videti je bolan il a l'air malade
    videti je zdrav il a bonne mine
    iz tega se vidi, da … on voit par là que …, il ressort par là que …
    videti je, da … on voit que …, il semble que …
    iz vašega pisma vidim, da … je vois par votre lettre que …
    je že kdo videl kaj takega? a-t-on jamais vu pareille chose?
    ne more ga videti il (ali elle) ne peut pas le voir (ali supporter), il le déteste, familiarno il est sa bête noire
    da se ne vidiva več! adieu pour toujours (ali à jamais)!
    dati videti (pokazati) faire voir, montrer; (razstaviti) exposer; (prikazati se) se montrer
    prav malo ga je videti il se fait rare (comme les beaux jours), on ne le voit plus guère
    se že vidi il fait déjà clair (ali jour)
  • vídeti ver ; (zagledati) mirar

    rajši videti preferir, gustar más
    daleč videti ver lejos
    od daleč videti ver de lejos
    dobro (slabo) videti ver bien (mal), tener buena (mala) vista
    bežno videti entrever
    videti vse rožnato verlo todo de color de rosa
    bomo (že) videli ya veremos
    rad (nerad) videti ver con buenos (malos) ojos
    (ne)rad vidim, če (da) ... (no)me gusta que (subj)
    nič se ne vidi no se ve nada
    no, vidiš! fam ¡ya lo ves!, ¡ya te lo decía yo!
    ne hoteti kaj videti aparentar no ver a/c, (zatisniti eno oko) fam hacer la vista gorda
    je že kdo videl kaj takega? ¿habráse visto semejante cosa?
    videl sem kako je padel le vi caer
    on me ne more videti (fig) no soy de su agrado
    da te nikoli več ne vidim tu! ¡no vuelvas a aparecer por aquí!
    iz tega se vidi, da ... por ello se ve que..., de ello resulta que...
    nikogar ni bilo videti no se veía a nadie
    dati videti dejar ver, (pokazati) mostrar, enseñar, (razstaviti) exhibir
    dati se videti (prikazati se, pojaviti se) mostrarse, aparecer
    vse zvezde videti (od bolečine) fam ver las estrellas
  • vilain, e [vilɛ̃, ɛn] adjectif grd; podel, nizkoten; neznosen, poreden; umazan, neprijeten; masculin podlež, lopov; vieilli svoboden kmet; neprijetna stvar, škandal

    un vilain temps grdo vreme
    il fait vilain grdo vreme je
    jouer un vilain tour à quelqu'un grdo jo komu zagosti
    ça va faire du vilain; ça va tourner au vilain to se bo slabo končalo