Franja

ob predlog:

1. kje: an (steni, mizi, hiši an der Wand, am Tisch, am Haus); (vzdolž) entlang (ob potoku den Bach entlang); kam: an (steno, mizo, hišo an die Wand, an den Tisch, an das/ans Haus)

2. kdaj: um (ob petih um fünf Uhr); zu (ob vsaki uri zu jeder Stunde)
ob ponedeljkih/torkih … montags/dienstags …

3. (okoli) ovijati se: um

4. (pri) bei (tej temi bei diesem Thema, njegovem obisku/tej priliki bei seinem Besuch, bei dieser Gelegenheit); (če bo) bei (ob lepem vremenu bei schönem Wetter)

5. (kljub) bei (ob vsej previdnosti bei aller Vorsicht, ob manjši porabi več X bei weniger Verbrauch mehr X)

6.
biti ob kaj (etwas) verloren haben (ob vse sem ich habe alles verloren/mir wurde alles genommen)
priti ob kaj (etwas) verlieren
priti ob življenje ums Leben kommen, umkommen

7. (s pomočjo) an (berglah an Krücken)
sam ob sebi an sich

8. (po) tolči, razbijati: gegen (dež ob okna Regen gegen die Fenster)

9. (poleg) außer, neben

10.
… ob naletu Aufprall- (hitrost die Aufprallgeschwindigkeit)

ob prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione

II. (z mestnikom)

1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo

3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione

5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba

občutljív touchy; sensitive (za mraz to cold); tender; arhaično sensible

občutljíva koža, noga tender skin, foot
občutljívo mesto tender spot
občutljíva tehtnica sensitive scales pl
občutljív je za svoj ugled he is touchy about his reputation
dotaknil sem se ga na občutljívem mestu I touched him on a sore (ali tender) spot
biti preveč občutljív to be too impressionable, too softhearted

ob-dūrēscō -ere -ruī (ob in dūrus)

1. (o)trde(va)ti, posta(ja)ti trd, trditi se: Ca., semen diuturnitate obdurescit Varr., Gorgonis et satius fuit obdurescere voltu Prop. okam(e)neti, cubando in lecto … obdurui Pl. sem odrevenel, sem ves trd.

2. metaf. otrde(va)ti, posta(ja)ti trd = brezčuten (neobčutljiv) posta(ja)ti, izgubiti (izgubljati) čut (občutek): ipse obdurui Ci., his iam inveteratis (dat.) consuetudine obduruimus Ci., obduruerat et penculluerat civitatis patientia Ci., nisi diuturnā desperatione rerum obduruisset animus ad dolorem novum Ci., quis contra studia naturae tam vehementer obduruit Ci., dociliora sunt ingenia, priusquam obduruerunt Q.

ob-errō -āre -āvī -ātum (ob in errāre)

I. intr.

1. sem in tja bloditi, begati: oberrantes rivi Cu. vijoči se, Maeandrus oberrat Sil. se vije; z dat.: o. locis ignotis Cu., tentoriis T.; s praep.: in domibus Plin.

2. metaf.
a) sem in tja hoditi: intra tecta oberrat timor Cl., imago oculis oberrat Cu., Plin. iun. = ob oculos versatur je pred očmi; tako tudi: mihi monstrum oberrat Sen. tr.
b) (z)motiti se: ut citharoedus ridetur chordā qui semper oberrat eādem H. mimo seči, udariti (zaigrati) na napačno struno. —

II. trans. prebloditi, obhoditi (obhajati), obkrožiti (obkrožati): quantum (sc. agri) non milvus oberrat Pers., paucis casulis et castellis oberratis Ap.; metaf.: dominos Pers. (= čustva, afekte), quas (sc. caeli plagas) mitis temperies oberrat Cl.

obísk visit; call; (prisotnost) attendance; (oseba) visitor, company

dan obiskov visiting day
ure obiskov visiting hours pl, at home
zelo kratek obísk a flying visit
državni obísk state visit
nastopni obísk first visit
vljudnostni obísk duty call
službeni obísk formal call
poslovilni obísk farewell visit
prijateljski obísk informal call; goodwill visit
obísk bolnikov visit to (ali visiting of) patients
letni poprečni obísk average annual attendance
biti na obísku to be on a visit
biti pri kom na obísku to be calling on someone
delati obíske (o zdravniku) to make (ali to do, to go) one's rounds (z avtom by car)
sem le na obísku tu I am only a visitor here
sestra je na obísku pri teti my sister is on a visit to her aunt('s)
imeti obísk to have visitors
imamo vedno mnogo obískov we always have a lot of visitors
danes sem imel mnogo obískov today I have had many calls (ali many callers)
napraviti kratek obísk to pay a call, to drop in, (pri kom) to pay someone a flying visit
vrniti obísk komu to return someone's visit (ali someone's call)
priti na obísk to pay a visit (h komu to someone), to call (up)on someone, to come to see someone

obískati visitar; ir a visitar, ir a ver; hacer una visita a alg

uradno obiskati cumplimentar a
obiskal sem ga he ido a visitarle (ali a verle); le he visitado

obléka clothes pl, clothing; garment, garb; (ženska, otroška) dress; frock; (kostim) costume; attire

(kompletna) moška obléka suit (of clothes)
civilna obléka civilian clothes, mufti
detektiv v civilni obléki plain-clothes detective
delovna obléka overalls pl
duhovniška obléka clerical dress
konfekcijska obléka ready-made suit (oziroma dress), ready-to-wear suit (ali clothing)
obléka po meri suit made to order, bespoke (ali custom-made) suit
kopalna obléka swimming (ali bathing) costume, swimsuit
poletna (zimska) obléka summer (winter) garment
večerna obléka evening clothes (oziroma dress)
svečana obléka Sunday best, (črna) evening dress
promenadna obléka walking dress
ponošena obléka rags pl
rabljena obléka secondhand clothes pl
uradna obléka uniform, livery
obléka iz tiskanine printed frock
potapljaška obléka diving suit
jahalna obléka riding habit (costume)
elegantna, okusna obléka smart dress
oguljena obléka threadbare dress
neokusna, nemarna obléka dowdy dress
staromodna obléka oldfashioned dress
službena obléka (sodnika, odvetnika, učenca) gown
odvržena obléka cast-off clothes pl
omara za obléke wardrobe
obešalnik za obléko coathanger, clothes hanger
obléka in hrana food and clothing
vsakodnena, navadna obléka lounge suit
letalska zaščitna obléka G suit
dal sem si delati obléko I ordered a suit, I had a suit made
ponositi obléko to wear out one's clothes
prerasti obléko to outgrow one's clothes
obleči nedeljsko obléko to put on one's Sunday best
razparati obléko to unstitch a garment
vzeti komu mero za obléko to take someone's measurements, to measure someone for clothes
obléka še ne naredi človeka don't judge a man by his clothes
obléka dela človeka clothes make the man, fine feathers make fine birds, the dress proclaims the man

obligation [-sjɔ̃] féminin obveznost, dolžnost; potreba, nujnost; obveznica, zadolžnica

sans obligation brezobvezno
remplir ses obligations izpolniti svoje obveznosti
obligation scolaire šolska obveznost
fête féminin d'obligation (religion) zapovedan praznik
obligation foncière zastavnica
obligation alimentaire, d'entretien obveznost alimentacije, preživnine
obligations de fonds publics (commerce) državni papirji
aucune obligation d'achat! neobvezen nakup!
s'acquitter d'une, remplir une, satisfaire à une obligation izpolniti obveznost
assumer, contracter une obligation prevzeti obveznost
émettre, rembourser des obligations izdati, izplačati obveznice
être dans l'obligation de biti prisiljen, biti dolžan, morati
faire honneur à ses obligations poravnati svoje obveznosti, dolgove
se faire une obligation (de) smatrati za svojo obveznost ali dolžnost
imposer une obligation naložiti obveznost
avoir beaucoup d'obligation à quelqu'un pour quelque chose biti komu dolžan veliko zahvalo za kaj
il m'incombe l'obligation obvezan sem (de za, k)

obligé, e [ɔbliže] adjectif obvezan, prisiljen; dolžan (zahvalo), hvaležen; masculin dolžnik

je suis votre obligé vaš dolžnik sem, dolžan sem vam zahvalo

ob-ligō -āre -āvī -ātum (ob in ligāre)

1. (z)vezati, navez(ov)ati, privez(ov)ati, obvez(ov)ati, zvez(ov)ati, zavez(ov)ati: obligatus corio Corn. zvezan v usnjeno vrečo, muscus (sc. articulis) obligatus Plin. navezan, Prometheus obligatus aliti H. uklenjen za orla, o. oculos Sen. ph., os Plin., Aesculapius primus vulnus obligavit Ci., o. crus fractum Pl., brachia T., venas T. podvezati, aliquem (vulnus alicuius) Ci., Suet., obliga, obsigna cito (sc. epistulam) Pl., surculum libro Varr. oviti.

2. metaf. obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: Suet., Icti., o. aliquem sibi liberalitate Ci., hostes beneficio Ci., aliquem sponsione L., pignore fidem Cu. z zastavo se zavezati k zvestobi, militiae sacramento Ci. (vojaka) zapriseči, s prisego vezati, foedere obligatus L. vezan s pogodbo (z zavezo), o. se nexu Ci., unum vadem tribus milibus aeris L. zavezati na plačilo, obligabis me (sc. tibi) Plin. iun.; tako tudi obligari alicui obvez(ov)ati, zavez(ov)ati se komu: me tibi obligatum fore Ci. obvezan, zavezan, obligatam redde Iovi dapem H. za katero si se z obljubo zavezal, da jo boš dal = zaobljubljeno; z ut in cj.: obligor, ut tangam laenifera litora Ponti O. obvezan (prisiljen) sem; s sup.: obligati sunt interrogatum Amm.: occ.
a) (z)vezati = ovreti (ovirati), utesniti (utesnjevati): hoc iudicio districtus atque obligatus Ci.
b) zastaviti (zastavljati), v zastavo da(ja)ti, zadolžiti (zadolževati): fortunas suas Ci., praedia fratri Suet., bona sua pignori Icti. zastaviti, praedia obligata Ci. zastavljena, zadolžena (naspr. soluta), o. fidem L. besedo.
c) koga narediti (delati) krivega česa: ludos scelere Ci., aliquem scelere Ci., Suet.; pesn.: caput perfidum votis H. biti kriv neizpolnitve storjene zaobljube; pregrešiti se z neizpolnitvijo storjene zaobljube; med. in refl. zagrešiti, pregrešiti se (grešiti) zoper kaj, zagaziti, zaiti, zabresti v kaj, zapasti (zapadati) čemu, v kaj: obligari fraude impiā Ci., legum iudiciumque poenis Ci., superstitione Ci., obligare se furti Scaevola ap. Gell.

oblina samostalnik
1. ponavadi v množini (o ženski postavi) ▸ idom, domborulatSimpatično se je nastavljala fotografskim objektivom in ponosno razkazovala svoje zapeljive obline. ▸ Rokonszenvesen pózolt a kamerák lencséinek és büszkén mutogatta csábító idomait.Po naravi sem močnejša – imam prave ženske obline. ▸ Természetemnél fogva erősebb vagyok – igazi nőies domborulatokkal rendelkezem.
2. (zaobljen del) ▸ idom, vonulat, domborulatKer so Laguno predstavili že pred štirimi leti, je napočil čas, da mu malce osvežijo karoserijske obline. ▸ Mivel a Laguna négy évvel ezelőtt került piacra, itt az ideje, hogy egy kicsit felfrissítsük a karosszériája vonalvezetését.Za trenutek se je s pogledom sprehodila po mehkih oblinah vozila in opazila dve anteni. ▸ Egy pillanatra a tekintetével még végigsimított a jármű lágy idomain, és két antennát vett észre.
Kot pena lahek sneg je prekril vse trde obline kraškega kamna. ▸ A habkönnyű hó beborította a karszti kőzet valamennyi kemény domborulatát.
Tokrat ima na sebi volneno obleko smetanasto bele barve, ki se prekriža na oblinah prsi. ▸ Ezúttal krémfehér gyapjúruhát visel, amely keresztbe húzódik a mellei domborulatán.
Rdeči madeži so se pojavili na spodnji oblini predalnika na armaturi. ▸ Vörös foltok jelentek meg a műszerfal alsó hajlatában.

obliquo agg.

1. poševen; nagnjen:
piano obliquo fiz. strmina

2. pren. posreden:
venni a saperlo per vie oblique posredno sem zvedel

3. pren. nepošten:
mire oblique nepoštene namere

4. jezik odvisen:
casi obliqui odvisni skloni

ob-oleō -ēre -uī (ob in olēre) (za)dišati, (za)dehteti, (za)vonjati; z acc. (po čem): alium (po česnu) Pl., antidotum Suet., eius faecem Ap.; abs.: numnam ego obolui? Pl. ali sem dišal?, alicui aliquid obolet Ap. komu diši kaj, kdo kaj duha (vonja); metaf.: Casina oboluit procul Pl. Kasina je zadišala od daleč, zaduhal (zavohal) sem = Kasino duham (voham) od daleč, oboluit marsupinam huic istuc Pl. zavohala je (= voha) mošnjo.

obráčati tourner, retourner

obračati glavo nazaj tourner la tête en arrière
obračati ključ v ključavnici tourner la clé dans la serrure
obračati v svojo korist tourner à son profit
obračati pogled na koga, na kaj diriger (ali tourner) ses regards du côté de quelqu'un, de quelque chose
obračati pozornost nase attirer l'attention sur soi
obračati svojo pozornost na kaj porter son attention sur quelque chose
obračati plašč po vetru tourner à tout vent (ali comme une girouette), s'accommoder aux circonstances
obračati sem in tja tourner et retourner
obračati seno retourner le foin
obračati na smešno tourner en ridicule, ridiculiser, rendre ridicule
človek obrača, bog obrne l'homme propose et Dieu dispose
obračati se se (re)tourner
dobro, slabo se obračati tourner bien, tourner mal
obračati se na bolje s'améliorer
obračati se na koga s'adresser à quelqu'un, recourir à quelqu'un, faire appel à quelqu'un
obračati se na petah virer sur ses talons
pisno se obračati na koga s'adresser à quelqu'un par écrit
bolniku se obrača na bolje le malade va mieux
stvar se obrača na slabo l'affaire prend une mauvaise tournure, l'affaire tourne mal
(v nesreči) obračajoče se vozilo voiture faisant des tonneaux

obrar narediti, izvršiti, izvesti, (ob)delati, (z)graditi; delovati, ravnati; opraviti potrebo

obrar buen efecto imeti dober učinek
obrar bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom ravnati
obrar de acuerdo con ravnati sporazumno z
obrar con malicia zahrbtno ravnati
obrar de buena fe pošteno ravnati
manera de obrar ravnanje
obra en mi poder su grata de(l)... (trg) prejel sem Vaš cenjeni dopis z dne ...

obrašnáviti obràšnāvīm (se), òbrašniti -īm (se) posuti (se) z moko: sav sam se obrašnavio u mlinu bil sem v mlinu, pa sem ves od moke

obráz face; pesniško visage; (figurativno lice, zunanjost) countenance

obráz od spredaj full face
obráz od strani (profil) half face
bled obráz pale (ali livid) face
kozàv obráz pockmarked (ali pitted) face
naguban obráz wrinkled face
odbijajoč obráz forbidding face
smehljajoč se obráz smiling face (ali countenance)
mračnega, jeznega obráza gloomy-visaged
lep obráz good looks pl
upadel, udrt obráz hollow (ali sunken) cheeks pl
v potu svojega obráza in the sweat of one's brow
tu je mnogo novih obrázov here are a lot of new faces
brisati si obráz to mop one's face (with a handkerchief)
delati obráze to pull (ali to make) faces, to grimace
gledati koga v obráz to look someone in the face
napraviti kisel obráz to pull (ali to make) a wry face (ob čem at something)
napraviti prijazen obráz to look pleasant
napravil je dolg obráz (figurativno) his countenance fell, he made (ali pulled) a long face
napraviti jezen obráz to have an angry look
pačiti obráz to grimace, to pull (ali to make) faces, to make grimaces, to distort one's face, to scowl
ne upa se mi pogledati v obráz he dare not look me in the face
pokazati svoj pravi obráz (sneti krinko) (figurativno) to throw off one's disguise
v obráz (naravnost) komu povedati to tell someone straight to his face
komu v obráz reči to say to someone's face
v obráz sem mu to rekel I said it to his face
v obráz se smejati to laugh in someone's face
udariti koga po obrázu to smack someone's face
zagrniti, zastreti si obráz to veil one's face
v obráz zijati koga to stare someone full in the face

obríti to shave

obríti se to shave (oneself), to have a shave (ali to get shaved)
dal sem se obríti I had a shave (at the barber's)

obrniti list na koledarju frazem
(začne se naslednji mesec) ▸ új hónap kezdődik
Niti za eno ceno ne vem, ki bi se upravičeno lahko dvignila samo zato, ker bomo na koledarju obrnili list. ▸ Egyetlen olyan terméket sem ismerek, aminek csak azért lett volna indokolt a drágulása, mert új hónap kezdődött.