Franja

fear¹ [fiə] samostalnik (of pred; for za)
strah, bojazen, groza; plašnost; zaskrbljenost, nemir

to be in fear of one's life bati se za svoje življenje
to put the fear of god into s.o. hudo koga grajati
to go in fear for s.o.'s life bati se za življenje koga
no fear! brez skrbi!, kje neki!
for fear iz strahu
without fear or favour nepristransko
fear of death, fear of one's life smrtni strah

fernhalten^* von, fern halten* von ne pustiti k/v; zavarovati (X fernhalten von von Y zavarovati Y pred X-om); sich fernhalten von von figurativ ne iti k, biti rezerviran do

fervidus 3 (fervēre)

I.

1. vrel, vroč, vroče kipeč: f. aqua Cu. krop, Aetna H., humor, spuma O.; pren. (o govoru in govorniku) ognjevit: f. genus dicendi, fervidior oratio, toto genere paulo fervidior (orator) Ci.

2. vroč = žareč, razžarjen, razbeljen: pars mundi Ci., ardor Lucr., axis V., rotae H., aestus H., ante sidus fervidum H. pred pasjimi dnevi, diei fervidissimum tempus Cu., f. aestas T., fervido adhuc pectore T., f. sapor Plin.

3. ves goreč, žaren, vročekrven, strasten, ljut, srdit: fervidus irā, subitā spe V., furto fervidus instat V., fervida pinum sustinet V. vsa goreča (v bakhantski navdušenosti), f. puer (= Cupido), f. iuvenes H., senex H., animus, ingenia L., fervidus ingenio O., fervidus hastam torquens Sil.; z gen.: fervidus ingenii Sil.; o rečeh, poseb. abstr.: fervidius merum H. močnejše, f. cura Tib., bella Sil. —

II. bučeč, šumeč, kipeč: vada, aequor H. mare Amm. musta O. ki vre, ki se kisa.

feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje

feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
feu d'artifice umetni ogenj
feu de Bengale bengalični ogenj
feu de la colère silna jeza
feu de camp taborni ogenj
feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
feux pluriel du diamant sijaj diamanta
feux pluriel de l'été poletna vročina
feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
feu nourri gost, močan ogenj
feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
feu de forêt gozdni požar
feu grégeois grški ogenj
feu de joie kres
les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
feu de mine požar v rudniku
feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
feu du rasoir vneta koža po britju
feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
feu Saint-Elme Elijev ogenj
feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
à l'épreuve du feu varen pred ognjem
en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
au feu! gori!
arme féminin à feu strelno orožje
auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
baptême masculin du feu ognjeni krst
bouche féminin à feu top, kanon, možnar
coup masculin de feu strel
épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
aller au feu iti v boj
allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
avoir le feu au derrière zelo hitro iti
n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
avoir la bouche en feu imeti vneta usta
cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
être dans son coup de feu tičati sredi dela
être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
être sans feu ni lieu biti brez doma
faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
ne pas faire long feu ne trajati dolgo
faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj

fever¹ [fí:və] samostalnik
vročica, mrzlica
figurativno huda vnema

britanska angleščina Channel fever domotožje
gold (ali yellow) fever rumena mrzlica
intermittent fever menjajoča se mrzlica
to be in fever imeti mrzlico
mike fever strah pred mikrofonom
pogovorno break-bone fever visoka vročina; gripa
fever tree evkalipt
typhoid fever tifus
scarlet fever škrlatinka

fidare

A) v. tr. (pres. fido) zaupati:
prima di partire gli fidò le sue cose preziose pred odhodom mu je zaupal svoje dragocenosti

B) ➞ fidarsi v. rifl. (pres. mi fido)

1.
fidarsi di qcn. zaupati v koga, zaupati komu

2. upati si
PREGOVORI: fidare è bene, non fidare è meglio preg. kdor preveč zaupa, večkrat obupa

fight¹ [fait] samostalnik
boj, borba, bitka, spopad, dvoboj, mečevanje; prepir, pretep; tekma; bojevitost

pogovorno a dog fight borba v zraku
to give (ali make) a fight boriti se
to put up a good fight hrabro se boriti
running fight borba pred umikom
single fight dvoboj
to show fight pokazati pripravljenost za boj, pokazati zobe
sham fight manever, navidezna bitka
to make a fight of it pogumno se boriti
a tea fight velika čajanka
hand-to-hand fight pretep, boj na nož
there is no fight left in him je že od boja utrujen
there is fight in him yet še ni premagan
stand-up fight borba po vseh pravilih

film samostalnik
1. (posneta zgodba) ▸ filmJe lažje narediti film po literarni predlogi ali po svojem scenariju? ▸ Irodalmi alkotás vagy saját forgatókönyv alapján könnyebb filmet készíteni?
Film je bil nominiran za tri oskarje. ▸ A filmet három Oscar-díjra jelölték.
Film je posnet po resnični zgodbi. ▸ A film igaz történeten alapul.
Povezane iztočnice: celovečerni film, dokumentarni film, akcijski film, animirani film, erotični film, grozljivi film, biografski film, igrani film, risani film, pustolovski film, romantični film, gorniški film

2. neštevno (ustvarjalna dejavnost) ▸ filmOba igralca sta zvezdniški ikoni evropskega filma. ▸ Mindkét színész az európai film ikonikus sztárja.Že leta 1965 se je kot študent začel ukvarjati s filmom. ▸ Már 1965-ben diákként elkezdett filmmel foglalkozni.

3. (trak za snemanje) ▸ filmKaj storiti s praznimi škatlicami za film v dobi digitalne fotografije? ▸ Mihez kezdjünk az üres filmdobozokkal a digitális fényképezés korában?Povsod se je trudil in znal ujeti na film lepote in znamenitosti dotične dežele. ▸ Mindenhol keményen dolgozott, és sikerült is filmre vinnie az adott ország szépségeit és látnivalóit.
Čakam, da bodo razvili film in izdelali slike. ▸ Várom, hogy előhívják a filmet és elkészítsék a képeket.

4. (tanek sloj) ▸ film, filmrétegZaščitni sprej, ki naredi neviden zaščitni film, za barvane lase. ▸ Védőspré festett hajra, amely láthatatlan védőfilmréteget képez.
Kdor si mastno kožo preveč redno umiva, ji odvzame njen naravni zaščitni film. ▸ Aki túl gyakran mossa a zsíros bőrét, az megfosztja annak természetes védőrétegétől.Na stekleno ploščo so nanesli tanek film iz posebne umetne smole. ▸ Az üveglapra egy különleges műgyanta filmet vittek fel vékony rétegben.

5. (miselna predstava) ▸ filmPred očmi se mi je odvrtel film mojega življenja. ▸ A szemem előtt lepergett életem filmje.
Nepremično zrem v strop in v glavi se mi vrti film. ▸ Mozdulatlanul bámulom a mennyezetet, és forog a film a fejemben.
Še vedno se mi vsako jutro zelo na hitro odvrti film mojega otroštva. ▸ Még mindig minden reggel gyorsan lepereg előttem gyerekkorom filmje.

filo m (m pl. -li, f pl. -la) (ženska množinska oblika se uporablja kot kolektivno ime v nekaterih izrazih)

1. nit, sukanec:
filo di cotone bombažna nit
filo di seta svilena nit
le fila di un complotto pren. niti zarote
essere attaccato a un filo pren. viseti na nitki
dare del filo da torcere a qcn. pren. delati komu težave
fare il filo a qcn. dvoriti komu

2. žica, nit, bilka:
filo di ferro železna žica
filo spinato bodeča žica
il filo del telefono telefonska žica
filo diretto direktna zveza (tudi pren.);
filo d'erba travna bilka
fili d'oro šport pren. zlati lasje
filo di perle niz biserov

3. vrvica, tanek kabel:
filo a piombo svinčnica, grezilo
filo d'Arianna Ariadnina nit, rešilno sredstvo
filo del traguardo šport ciljna vrvica
vincere sul filo del traguardo zmagati tik pred ciljem (tudi pren.);
filo della schiena, delle reni pren. hrbtenica

4. ostrina, rezilo:
il filo del rasoio ostrina britve
perdere il filo zgubiti ostrino, otopeti
essere, trovarsi sul filo del rasoio pren. biti v stalni nevarnosti, hoditi po ostrini britve
passare qcn. a fil di spada koga prebosti, ubiti

5. (zelo majhna količina)
un filo di voce komaj slišen glas
un filo di speranza žarek upanja
essere ridotto a un filo biti shiran

6. zveza, potek, nit:
perdere il filo del discorso izgubiti nit pogovora, zmesti se
per filo e per segno natanko, podrobno, po vrsti

flèche [flɛš] féminin strelica, puščica; koničast vrh zvonika; oje

la flèche indique le sens obligatoire puščica kaže obvezno smer
partir comme une flèche hitro oditi
en flèche v ravni črti, figuré z vso hitrostjo
atteler les chevaux en flèche zapreči konje enega pred drugim
faire flèche de tout bois porabiti vsako sredstvo (za dosego cilja)
sortir, rentrer sa flèche (automobilisme) pokazati, zapreti smerni kazalec
la flèche du Parthe (figuré) grenka resnica, ironična ali zlobna opazka (ki jo rečemo komu v trenutku, ko gremo od njega)

fleō -ēre, flēvī, flētum

I. intr.

1. jokati (se), plakati: quid fles? Acc. fr., quin fles? Pl., ne fle, mulier fleret uberius Ci., rex in foro flens clamare coepit Ci., lapides flere cogere Ci. ali aliquem flere cogere Cu. ganiti do solz, haec pluribus verbis flens a Caesare petit C., flendo delicuit Hyrie O. se je od joka raztopila, se je utopila v solzah, se je razjokala, o multa (adv. acc. n. pl. = zelo) fleturum caput H. = ki ti preti nesreča, flere desinere Cat., Sen. rh. ne več jokati, izjokati se, fl. ubertim Sen. rh., effusius Cu., effusissime Sen. ph.; z dat. = jokati pred kom, tožiti mu svojo bol: felix, qui potuit praesenti flere puellae Pr.; s praep.: fl. de filii morte Ci., ob nostras vias Tib., ab insidiis Pr., ad singula Suet., cum gemitu Amm., cum aliquo, de illa aut pro illa Eccl.; v pass. brezos.: in ignem posita est: fletur Ter., macretur, fletur, lamantatur Ap., oratur, psallitur, fletur Sid.; pt. pf. = jokajoč(a) (se): mater pueri fleta et lacrimosa Ap.

2. metaf.
a) zarezgetati: equorum greges … comperit … ubertim flere Suet.
b) pesn. (o stvareh) solzeti, mezeti, kapljati: Prud., uberibus flent omnia guttis Lucr., flevit in templis ebur Sen. tr. —

II. trans.

1. objokovati koga, jokati (se) nad kom (čim), po kom (čem), oplakovati koga; le pesn. in poklas.: egone illum non fleam? Pl., quotiens fidem mutatosque deos flebit H., orba cum flet unicum mater Cat., illum (Marsyam) Satyri fratres flerunt (gl. opombo spodaj) O., hanc dicitur unus flesse (gl. opombo spodaj) Pelops O., fl. inultos dolores O., servitutem Ph., amissum fratrem Sen., rh. simul mortuos vivosque, neptium necem Cu., filii necem, Germanicum T.; v pass.: multum fleti ad superos (na zgornjem svetu, v času svojega življenja … ) Dardanidae V., nata fleatur O., flenda Graecia, fortuna O. objokovanja vredna, minus … est, quod flendum meo nomine quam quod illius gaudendum est Q.; subst. n. pl.: flenda pati Sen. tr.; flere s quod (da): quod interemi, non quod amisi, fleo Sen. tr.; z ACI: Tib., Pr., Val. Fl., me discedere flevit V., meretricis … periscelidem raptam sibi (esse) flentis H.; occ.
a) jokajoč (solzeč se) opisovati, opevati, peti: cavā testudine amorem H., feralia carmina Col. poet.
b) jokaje, solzeč se prositi (s finalnim stavkom): flemus, ni (= nē) nos divideret Pr., flere coepit, ne amicus pro se periret Hyg.

2. metaf. pesn. (o neosebnih subj.) kapati kaj: quem (sanguinem) plaga flerat (gl. opombo spodaj) roscidis livoribus Prud.

Opomba: Sinkop. obl. iz kor. pf.: flesti (= flevisti) O., flerunt (= fleverunt) V. idr. pesniki, flerat (= fleverat) Prud., flesse (= flevisse) L., O., Plin. idr. flesset (= flevisset) Stat.

fling^*1 [fliŋ]

1. neprehodni glagol
vreči, zagnati se; švigniti; lotiti se; ritniti (konj); skočiti, odbrzeti; hiteti

2. prehodni glagol
vreči, zalučati (round)
oviti; na tla vreči
figurativno uničiti, pogubiti

to fling dirt opravljati
to fling the door open naglo odpreti vrata
to fling the door to s.o. zaloputniti komu vrata pred nosom
to fling o.s. at s.o.'s head siliti v koga
to fling s.th. into s.o.'s teeth očitati komu kaj
to fling caution to the winds biti brezskrben, lahkomiseln
to fling o.s. into s.o's arms vreči se komu v naročje

fobija samostalnik
1. medicina (bolezenski strah) ▸ fóbiaEna izmed pogostejših fobij je strah pred zaprtimi prostori - klavstrofobija. ▸ Az egyik leggyakoribb fóbia a zárt tértől való félelem – a klausztrofóbia.
Povezane iztočnice: šolska fobija

2. (predsodek; strah) ▸ fóbia
Fobije pred drugačnostjo obstajajo, tudi če si še tako zatiskamo oči. ▸ A mássággal szembeni fóbiák valósak, akkor is, ha nem szeretnénk tudomást venni róluk.
Zdi se, da imajo Nizozemci fobijo pred prezračevanjem prostorov. ▸ Úgy tűnik, a hollandoknak fóbiájuk van a szellőztetéssel szemben.

forās, adv. acc. subst. *forae -ārum, f dveri, vrata, (sor. s foris -is, f, gl. foris)

1.
a) „k vratom“, „pred vrata“ = ven (gr. θύραζε)

1. ire f. Pl., Varr., O., abire f. Pl., Cat., f. egredi, progredi Pl., f. prodire Pl., Ph., exire Kom., edere se f. Pl., se ducere (educere) f. Ter., se dare f. Enn. ap. Ci., aliquem eicere, excludere, extrudere, pellere f. Ter., tantam pestem f. proiecit urbs Ci., f. fertur telum Lucr., fer cineres, Amarylli, foras! V., quae (vestigia) ubi omnia f. versa vidit L., vadere f. Ph., spectare f. Sen. ph.; z natančnejšim določilom (odkod? kam? kod?): ambulare hinc f. Pl., foribus procedere f. Pl., ire hinc (hinc ire) f., inde egredi f., inde huc egredi f., egredi f., egredi domo f., quisnam a nobis egreditur f.? huc effugere f., huc f. puerum evocare Ter., filium suum f. (z doma) mittit ad cenam Ci., portis se f. erumpunt C.; kot razporočno (ločitveno) besedilo: i f., mulier! Pl. ali uxor, vade f.! Mart. odidi iz moje hiše!
b) pren. = iz hiše, k drugim ljudem, v javnost: f. dare pallium Pl., f. necessum est, quidquid habeo, vendere Pl., f. locitare agellum Ter., iustitia f. spectat Ci., in qua (domo) nihil geratur, quod f. perferendum sit Ci. kar bi lahko prišlo v javnost, ea (scripta) f. dare Ci. na svetlo dati, evasit vox f. Poeta ap. Ci., dicta f. eliminare H. čez prag triklinija.
c) z gen. = zunaj: f. corporis Ap.; z acc. = zunaj: f. portam Hier. zunaj pred vrati; abs.: aquam foras (ven), vinum intro!; pred subst.: foras gerones (po drugih egerones ali gestatores) Pl., f. eiectus largior eius (animae) Lucr. navzven.

2. vulg. = forīs, zunaj: foras cenare, omnia f. parata sunt Petr.

fordern terjati, zahtevati; (belasten) obremenjevati; vor Gericht fordern poklicati/spraviti pred sodišče; (herausfordern) izzvati

forīs² adv. abl. subst. *forae -ārum, f dveri, vrata (sorod. s foris -is, f, gl. foris in prim. forās)

I. abl. „od vrat sem“ (gr. θύραθεν), od tod = od zunaj, iz tujine: Pl., Vop., hi consilium peterent foris potius quam domo Ci., non quaeram exemplum foris Ci., assumi f. Ci., inermes telum f. flagitabant N., f. venire Lucr., petita verba foris H.; a foris Plin. odzunaj. —

II. loc. „pred vrati“ (gr. θύρασι) =

1. zunaj: aliquid quaerere f. Pl., Ci., domi ille relictus intus, exspectatus foris Ci., cum et intra vallum et foris caederentur N., utrum foris habeat exemplum an intus Sen. ph. ali je pralik (pravzor) zunaj njega samega ali v njem samem.

2. occ.
a) zunaj = zunaj hiše, ne doma: animus f. est. (naspr. domi est) Pl., f. sunt Ter. pri drugih, f. sapere Ter. drugim pametno svetovati (sebi pa ne), f. cenare Pl., Ci. ep., Petr., Mart., f. cenitare Ci. ep., f. valde plauditur Ci. pri ljudeh, f. esse Gabinium Ci. v rokah (pesteh) ljudi = zadolžen, foris victores, domi trucidamur Sen. rh.
b) zunaj zbornice, zunaj senata: Ci. ep.
c) zunaj mesta, zunaj Rima, zunaj države, v tujini, v inozemstvu: parvi sunt f. arma, nisi est consilium domi Ci., quibus incolumibus et domi dignitas et f. auctoritas retineretur Ci., fuit enim ille vir … cum f. clarus, tum domi admirandus Ci., domi forisque omnia curare S., bellum f … , seditio domi L., f. bellum gerere Iust.

3. = forās, ven, navzven: mortuum foris ferre, f. emittere saturitatem Plin., f. ponere Iuv.

formīdō -āre -āvī -ātum (formīdō -inis)

1. intr. (hudo) bati se, strah, groza obhaja koga, strah je koga, groza je koga: bonum habe animum, ne formida! Pl.; z dat. (za kaj): auro formidat Euclio Pl.

2. trans. zgroziti se česa, koga, prestrašiti (ustrašiti, (z)bati) se česa: Pl., Naev. fr., Iuv., Prud. idr. f. illius iracundiam Ci. ep., satietas formidanda est Ci., quidquid fecerit, ipse se excruciat omniaque formidat Ci., malos fures H., cum te formidet mulier H., f. auxilia Cu., verbera Stat.; z inf.: Veg., Aug., si isti formidas credere Pl. če se braniš, če nočeš, ad haec ego naribus uti formido H. se bojim; s finalnim stavkom: formido miser, ne hic me tibi arbitretur suasisse Pl., formido male, ne ego hic nomen meum commutem Pl., aliquem non f., ut … Vop. Pogosto pt. pf. formīdātus 3 (večinoma z gr. dat.) strašen, ki se ga (je) vsi bojijo: Fl., Gell., Amm. pennae O., ki služijo za strašilo divjačini, manūs O. formidatus nautis aperitur Apollo V., civis … formidatus Othoni Iuv.; z abl. causae: Aethiops classe formidatus H.; pesn.: formidatae aquae O. strah pred vodo, steklost.

formīdō -inis, f (iz *mormīdō, morfīdō po premetu (metatezi) in porazličenju (disimilaciji) glasov m-m v m-f, f-m; prim. gr. μορμῶ strašilo, μόρμορος strah, bojazen; glede premeta in porazličenja glasov prim. formīca)

1. groza, strah, (mučna) bojazen, zona: Val. Fl., Sil., Suet., Amm. idr. formido est metus vehementior et permanens Ci., formidinem alicui inicere Ci., ita formidine quasi vecordiā vexari S., formido mortales continet Lucr., solvere formidine terras V., f. turpis V., misera H., gelida, pavida O., formidine nulla imbuti H., formidinem augere Cu., formidinem intendere T.; s subjektnim gen.: illa honorum subita … f. Ci.; z objektnim gen.: calamitatis formidine liberari Ci., f. mortis Lucr., O. smrtni strah, strah pred smrtjo, poenae H., culpae Iuv.; v pl.: Plin., exsistunt saepe formidines Ci. vsakovrsten strah, hac formidines impendebunt mercatoribus Ci. take vrste groze, has formidines agitando L.

2. occ. sveta groza, sveto spoštovanje, pobožni strah: f. divûm Lucr., Martis V., caligantem nigrā formidine lucum ingressus V. z grozno temino, religio et ex ea formido quaedam incussa est Cu., silva … priscā formidine sacra T., templum patriā formidine cultum Sil.

3. meton. strah = strašilo, strah, prikazen: Sen. ph. et tr., Gell., eis obnoxii, quibus … formidini essemus S., nactus cervum … puniceae saeptum formidine pennae V., hos (cervos) non puniceae agitant pavidos formidine pennae V., furum aviumque maxima formido H. (o Priapu), Stygiae aperi formidinis aulam Sil.; pren.: ut aliqua in vita formido improbis esset posita Ci., undique belli formidine obstrepente Iust.

4. pooseb. boginja Groza: Hyg.

formīdolōsus 3, adv. -ē (formīdō -inis)

1. act. strašen, strahoten, strahovit, grozen, grozovit: facinus, herbae Pl., crimen, tempora, fasces Xvirorum Ci., bellum formidolosissimum Ci., quid servo tam formidolosum? Ci., loca … formidolosa S., scorpios f. H., opponi formidolose Ci.

2. med. plašen, plašljiv, strašljiv, boječ, bojazljiv: Ter., Varr., equus Sen. ph., boves Col., censores … formidolosius … pro re publ. nitentur Ca. ap. Char.; z objektnim gen.: formidolosior hostium (pred sovražniki) T.

forno m

1. peč; pečica:
levare il dolce dal forno vzeti pecivo iz pečice
pollo al forno pečen piščanec
avere una lingua che spazzerebbe un forno biti hud opravljivec, imeti dolg jezik

2. tehn. peč:
forno fusorio talilna peč
alto forno visoka peč, plavž
forno crematorio krematorij

3. pl. med. termoterapija:
fare i forni biti na termoterapiji

4. pren. peč:
d'estate la città è un forno v mestu je poleti kot v peči

5. pren. šalj. žrelo, široko odprta usta:
chiudi quel forno! zapri vendar to žrelo!

6. gled. žarg. prazna dvorana:
fare forno igrati pred prazno dvorano