Franja

tapar po-, za-kriti, zastreti; zamašiti, zapreti; skriti, prikriti; Čile plombirati (zobe)

tapar la boca (fig) usta komu zamašiti, utišati
tapar el camino pot zapreti
taparse pokriti se, zagrniti se, zastreti se (žena); bikob neugodno se postaviti (bik pred bikoborca)
taparse los oídos ušesa si (za)mašiti

tappa f

1. postanek, postaja:
fare una tappa postati, počivati

2. etapa:
corsa a tappe šport etapna dirka
tappa a cronometro šport etapa na kronometer
tappa di montagna šport gorska etapa
bruciare le tappe pren. hitro uspeti, naglo si utreti pot navzgor
vincere una tappa šport doseči etapno zmago, zmagati na etapi

3. pravo faza, stopnja (procesa)

têči (têčem) imperf.

1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
kri teče il sangue scorre
teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
iz rane teče kri la ferita gronda sangue
teči kot blisk correre come il fulmine
teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
teči sem in tja correre avanti e indietro
besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
vrv teče po škripcu la fune scarrucola
teči nazaj rifluire (di fiume)
teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
kolesa tečejo le ruote girano

3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

4. (trajati) correre:
teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
čas hitro teče il tempo corre veloce

5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
tečem po kruh corro a comprare il pane
teči kot zajec correre come una lepre
teči 100 metrov correre i cento metri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua

temerārius 3, adv. -ē (temerē)

1. slučajen, naključen, brezglav, na slepo srečo: hau (= haud) temerarium est Pl. to ni kar tako = to nekaj pomeni, columbariorum quaestus temerarius incertusque Fest.

2. nepremišljen, brez preudarka, nepreudaren, nespameten, nepreviden, lahkomiseln, prenagljen, neoprezen, (pre)drzen, vratolomen: homo C., dominatrix, cupiditas Ci., temerariae partes animi Ci., amor, querela, error, virtus, bella O., vox L., temerariā ratione uti N., consilium temerarium magis quam audax L., tela O. na slepo streljane, ea sunt temeraria Ci., via Cels. nevarna pot (= nevarno sredstvo), homo temerarius in verbo suo Vulg.; temerarium est z inf.: Plin., Plin. iun., Hier. — Adv. temerāriē: Tert., Cod. I., non tempero mihi quin utar interdum temerarie verbis et proprietatis modum excedam Sen. ph.

tendō -ere, tetendī, tentum, redkeje tēnsum (indoev. kor. *ten-d- napenjati, vleči, natezati; prim. skr. tanṓti (on) napenja, vleče, nateza, tántiḥ vrv, konopec, struna, tanuḥ raztegnjen, tanek, nežen, gr. ταναός iztegnjen, raztegnjen, sl. tanek, tenek = stvnem. dunni = nem. dünn, lat. teneo, tener, tenor, tenāx, tenuis, tenus, gr. τείνω = lat. tendo, τόνος napon, napetost, ton, sl. tegniti, got. þanjan = stvnem. den(n)en = nem. dehnen)

I. trans. in intr.

1. nape(nja)ti, tegniti, nategniti (nategovati, natezati), raztegniti (raztegovati, raztezati): chordam Pl., barbiton H. napeti strune na liro, arcum (in aliquem) V., H., O., arcus tensus Stat., nervi tenduntur Col., tentus nervus O., lora, retro habenas O., vincula O., rete accipitri Ter. ali retia (alicui) H., O. ali plagam, plagas Pac. ap. Fest., Ci. ali conopia Pr. ali casses alicui Tib. nastaviti (nastavljati); v obscenem pomenu: alutam Mart., tenta dei vena (= penis) Pr.; od tod subst.
a) tentus -ī, m pohotnik, pohotnež, mrkáč: Mart.
b) tenta -ōrum, n moško spolovilo, penis, „kurec“, „tič“: Cat.; pren.: tendere retia alicui Pr., insidias Ci. idr. ali dolos alicui Ph. zalezovati koga, prežati na koga, pripraviti (pripravljati) komu zasedo, sermone benigno noctem H. prebiti, krajšati, animum vigilem Stat. napenjati, ultra legem opus H. ostriti.

2. nape(nja)ti, razpe(nja)ti, raztegniti (raztegovati, raztezati), širiti, razširiti (razširjati): arbor tendit ramos V. razpenja, širi, (sc. ventus) tendit vela V.; o telesu: tenditur in longam alvum O. se razteza v … (sc. herbae) ubera tendunt V. polnijo (napolnjujejo) vimena (z mlekom), ilia tendere V. napenjati lakotnice = težko sopihati, tentus omaso H. napet od drobovine, poln drobovine; occ.
a) (razpeti plahte, kože =) postaviti (postavljati), razpe(nja)ti (šotor), bivati v šotorih, šotoriti, taboriti: praetorium C., cubilia H.; brez obj. (= tentoria tendere): sub vallo tendebant C., legio tendebat in arvis V., in iisdem castris, in angusto L., Lugduni T., sub vallo C., procul urbe Cu., seorsus a ceteris Cu., iuxta Dolabellae hortos Suet.
b) iztegniti (iztegovati, iztezati), prožiti, viti: manūs, palmas, bracchia, dextram Ci., L., V., dextram alicui Ci. podati; s krajevnim določilom: manus ad caelum C., bracchia ad caelum O. ali ad aliquem O., C., palmas super aequora O., bracchia in ripam, ad discedentem O., manum in litora O.; pesn. z dat.: bracchia Argo (proti Argom) O., caelo palmas cum voce V.
c) (z iztegnjeno roko) nuditi, ponuditi (ponujati), (iz)prožiti, pokloniti (poklanjati), podariti (podarjati), (po)moliti: parvum patri tendebat Iulum V., tu munera supplex tende V.; pren.: opem amicis porrigere atque tendere Ci., praesidium clientibus Ci.
d) kam nameriti (namerjati), naravna(va)ti, usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati), uravna(va)ti; brez obj. = jadrati, pluti, iti, hiteti, speti, napotiti se, upotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, kreniti idr.; prvotno z meton. obj. (o izstrelkih, zlasti puščicah): sagittas arcu H. ali spicula cornu V. ali ferrum V. streljati, izstreliti (izstreljevati); potem zevg.: oculos telumque V.; samo: lumina ad caelum V.; tako tudi meton. o napenjanju jader: iter velis V. napeti jadra za odhod; od tod iter ad dominum O. ali unde et quo tenderent cursum L. ali ex acie in Capitolia Sil. ubrati pot, napotiti se, kreniti, upotiti se, lintea (= vela) ad portus Pharios Pr. izpluti (odpluti) proti … , fugam V. napotiti se v beg, pognati se v beg; brez obj. (prvotno vela tendere): tendimus in Latium V. plovemo (plujemo, jadramo), noctes tendunt in lucem O. se bližajo dnevu, quo tendis? H., inde per inmensum croceo velatus amictu aethera digreditur Ciconumque Hymenaeus ad oras tendit O., in adversos, in hostem V. iti nad sovražnike (sovražnika), spustiti se nad … , pognati se (zadreviti se) nad … , naskočiti … , ante signa Auct. b. Alex. stopiti pred … ; z acc. smeri: Beneventum H., Romam Eutr., haec limina V., Venusiam Ci., ad aedes H.
e) iztegniti (iztegovati, iztezati) se, dvigniti (dvigovati, dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati, vzdigati) se: sursum tendit palmes Col., levia in sublime tendentia Plin., tunc aethera tundit (po novejših izdajah tundit) extremique fragor convexa irrumpit Olympi Lucan.
f) metaf. (o neživih subj.) vleči se, seči (segati, sezati), raztezati (raztegovati) se, doseči (dosegati, dosezati), biti razširjen, razprostirati se, teči, potekati: via tendit sub moenia V., quercus radice in Tartara tendit V., Tartarus tendit sub umbras V., quā nunc se ponti plaga caerulea tendit Lucr., seu mollis quā tendit Ionia Pr., quā se campis squalentibus Africa tendit Sil., Taurus mons ad occasum tendens Plin., gula tendit ad stomachum Plin., ad finem caeli medio tenduntur ab orbe squalentes campi Sil.; o času = raztegniti (raztegovati, raztezati), daljšati, podaljšati (podaljševati): quamvis (sc. dies) aestivis tendantur solibus, breves videbuntur Hier. —

II. intr.

1. meriti na kaj, gnati se za čim, težiti za čim, stremeti za čim, hrepeneti po čem, truditi se za kaj, prizadevati si za kaj, skušati doseči (dosegati, dosezati) kaj, skušati se dokopati do česa, skušati domoči se do česa, zateči (zatekati) se k čemu, nagniti (nagibati) se k čemu, čutiti naklonjenost (simpatijo, nagnjenost) do česa, biti nagnjen k čemu, biti dejaven (aktiven) kje, na kakem področju ipd.; izraz je treba razumeti metaf.: ad sua quisque consilia L. ali ad alienam opem L. zateči (zatekati) se, quo tendis? V. kaj misliš?, kaj hočeš doseči?, do česa se hočeš dokopati?, do česa se hočeš domoči?, non dices hodie, quorsum haec tam putida tendant H. kam da meri, kam neki meri, tenes, quorsum haec tendant, quae loquor Pl.; occ.
a) nagibati se k čemu, vleči koga k čemu, delovati v kaki smeri, biti dejaven kje, pri čem: frater ad eloquium tendebat O., ad Carthaginienses, ad societatem Romanam L., ad reliqua alacri tendebamus animo Ci., ad altiora et non concessa Ci., ad iurgium Ter. iskati prepir.
b) delovati proti komu, nasprotovati komu, upreti (upirati) se komu, postaviti (postavljati) se po robu komu, nasprotovati, protiviti se komu, starejše zoprvati komu: nequiquam iis contra tendentibus L., nequiquam contra Micythione et Xenoclide tendentibus L., frustra cerno te tendere contra V., remigum pars contra tendere T., adversus tendendo nihil movit socios L.

2. napenjati se, boriti se, upirati se, braniti se, nuditi odpor: vasto certamine tendunt V., nec nos obniti contra nec tendere tantum sufficimus V., summā vi S. na vso moč, z vso silo, z vsemi silami, quod summā vi tenderent L. za kar bi se morali … potegovati; metaf. (po)truditi se, prizadevati si, (po)skušati, stremeti: haud sane tetenderunt L. niso bili kaj posebej prizadevni, acrius tendenti concedere T.; z notranjim obj.: voces numquam idem atque unum tendentium Cu. hotečih; pesn. z inf.: H. (tudi L. in T.), Laocoon manibus tendit divellere nodos V., expellere tendunt nunc hi, nunc illi V.; z ACI: hoc regnum gentibus esse dea tendit V. = prizadevanje boginje je (boginja si prizadeva), da … (s povednim stavkom!); toda (pomenu primerno) v prozi s finalnim stavkom: tribuni tendebant acrius, ut eos suspectos facerent L.

Opomba: Star. obl. iz okrajšanega kor. *ten- (gl. zgoraj) tennitur = tenditur: quia non rete accipitri tennitur neque milvo, qui male faciunt nobis; illis qui nil faciunt tennitur, quia enim in illis fructus est, in illis opera luditur Ter.

término moški spol konec, smoter; meja, mejnik; rok, termin; cilj; beseda, strokoven izraz; položaj

término medio povprečno število, sredina, srednja pot
por (ali en) término medio poprečno, v poprečju
término técnico strokovni izraz
estación término končna železniška postaja
antes del término predčasno
en primer término v prvi vrsti, na prvem mestu, najprej, pred vsem drugim
sin término brezkončen, brezmejen
corre el término rok (po)teče
fijar (guardar, cumplir) un término določiti (držati) termin
llegar a término končati se, biti zaključen
llegar a término feliz (con) nekaj srečno končati
llevar a término do konca izpeljati, izvesti, realizirati
poner término (a) dokončati, zaključiti; ustaviti, zadržati
en buenos términos v pravem pomenu besede; drugače povedano
en propios términos točno, natančno izraženo
en tales términos v takih okoliščinah (pogojih)
por todos términos vobče, sploh, brez izjeme
llegar a términos de... tako daleč priti, da ...

terō -ere, trīvī, trītum (indoev. baza *terH- treti, drgniti; prim. gr. τείρω [iz *τερjω] drgnem, τέρυς odrgnjen, τερέω vrtam, strugam, τέρετρον sveder, τρίβω drgnem, τιτράω, τιτραίνω tarem, vrtam, prevrtavam, sl. treti, lit. trìnti treti, stvnem. drāen = nem. drehen)

1. treti, meti, drgniti: Petr., Mart. idr., oculos Ter. ali lumina manu Cat., dentes in stipite O., calamo libellum V. žuliti si ustnice s piščalko = piskati, lignum ligno Plin. les ob les; pesn.: carinae terunt vineta O. plujejo preko … , calcem terit iam calce Diores V. mu že stopa na pete = ga že dohiteva; occ.
a) snažeč, čisteč (o)drgniti, (z)meti, pometi, (u)treti, izgladiti (izglajevati), (u)gladiti, (z)likati, (iz)strugati, postrugati idr.: oculos illotis manibus … teras Pl., via trita rotis O. utrta, zglajena, hoc (sc. tempus) silices, hoc adamanta terit O., trita colla bovis O., ne pumice crura teras O., hinc radios trivere rotis V. gladiti, strugati, vitrum torno Plin., tritum ferrum O. top, tritus cimice lectus Mart., in purpurā, quae teritur (se oguli), absumitur (se ponosi) L.
b) (s)treti, (z)meti, (z)mleti, (z)drobiti, razdrobiti (razdrabljati), „semleti“ idr.: teritur Sicyonia baca trapetis V., piper Petr., terere aliquid in mortario Plin., papaver tritum O., teri in ventre Cels. prebavljati se.
c) iztepati (iztepavati), izteptati (izteptavati), (z)meti, (z)mlatiti, omlatiti: frumentum Varr., milia frumenti H., messes Tib.; pesn.: bis frugibus area trita est O. dvakrat se je mlatilo na gumnu = dvakrat je bila žetev; pren.: terere maiestatem deorum Cl. (tako rekoč) z nogami teptati, (u)žaliti.
d) v obscenem pomenu = futuere naskočiti (naskakovati), nategniti (nategovati), napičiti, natepavati: Pl., Pr., Petr.

2. metaf.
a) (o)drgniti = pogosto rabiti, pogosto brati, obrabiti (obrabljati): catillum Evandri manibus tritum deiecit H., quod legeret tereretque publicus usus H., liber ubique teritur Mart.; od tod pren.: nomina consuetudo diuturna terit Ci. naredi znana = poskrbi, da pridejo v navado (da postanejo običajna).
b) (kak kraj) obisk(ov)ati, kam zahajati, pohajati, stopati v, na, čez kaj, (po kaki poti) pogosto (večkrat) hoditi, pogosto (večkrat) voziti se: Tib., Lucr., Plin., Cl. idr., fenestra trita nocturnis dolis Pr., terere limina Mart., formica terens iter V. sem in tja tekajoča, Appiam mannis terit H., interiorem metam curru terere O. proti notranji strani mete se voziti (pren.) = ne zahajati s prave poti, ne živeti razuzdano, imeti (poznati, držati) mero, držati se prave mere, nec iam … receptacula habitatore servo teruntur Plin. iun. in v selskih dvorcih … ne bivajo več sužnji kot stanovalci.
c) (osebe) (u)truditi (utrujati), (iz)mučiti, pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): plebem in armis L., se in opere longinquo L. ali in foro verisque litibus teri Plin. iun. ubijati se, ut illum di terant Naev. ap. Prisc.
d) (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti, (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), porabiti (porabljati): interea tempus Ci., diem L., diem sermone Pl., teritur tempus L., omne aevum ferro (pod orožjem) teritur V., otium conviviis commissationibusque inter se terere L., qua spe Libycis teris otia terris? V., omnem teramus in his discendis rebus aetatem Ci., altera iam teritur (teče) bellis civilibus aetas H., terere ibi triennium frustra S. fr., tritum est quatriduum Amm.
e) uporabljati: operam teri frustra Amm. trud da je zastonj. — Adj. pt. pf. trītus 3

1. occ. oguljen, ponošen, obnošen, obrabljen: vestis, subucula H.; subst. trīta -ōrum, n ponošena (oguljena, obnošena, obrabljena) obleka: Mart.

2. metaf.
a) izvožen, uvožen, povožen, utrt: spatium (pot, tir) O., via Ci., iter tritum in Graeciam Ci. ustaljena (običajna, navadna) pot, via tritissima Sen. ph.
b) veliko (često, pogosto, mnogo) rabljen, v (splošni) rabi, obči, splošen, navaden, v navadi, običajen, ustaljen, obče (splošno) znan; (o besedah, izrazih) običajen, ustaljen, rabljen, starejše rekóven: tritior mos vetat Plin., tritum sermone proverbium Ci., H., faciamus hoc proverbium tritius Ci., quid in Graeco sermone tam tritum atque celebratum est? Ci.
c) vajen, izurjen, izkušen, spreten, vešč: tritas aures habere Ci., manus tritiores ad aedificandum Vitr.

Opomba: Pf. teruī (poleg trīvī): Ap. fr.; sinkop. pf. trīstī (= trīvistī): Cat.

terrain [tɛrɛ̃] masculin zemljišče, tla, teren; prostor; militaire vežbališče, sport igrišče

sur le terrain na terenu, na mestu, na kraju (samem)
terrain accidenté neravno zemljišče
terrain d'atterrissage (aéronautique); d'aviation aerodrom, letališče
terrain bas nižava
terrain à bâtir, à lotir zazidljivo zemljišče, zemljišče za parceliranje
terrain bâti zazidano zemljišče
terrain brûlan! (figuré) vroča tla; predmet, ki se ga je treba izogibati; kočljiva stvar
terrain de camping prostor za taborjenje
terrain de chasse, de combat, d'entraînement, d'exposition lovišče, bojišče, vežbališče, razstavišče
terrain glissant spolzek teren (tudi figuré)
terrain inculte neobdelano zemljišče
terrain de jeux igrišče
terrain de secours (aéronautique) zasilno pristajališče
terrain primitif pragorje
terrain de sport športni prostor, igrišče
accident masculin de terrain neravnost zemljišča
avantage masculin du terrain (militaire) prednost glede terena, figuré prednost pred kom zaradi poznavanja nekega predmeta
configuration féminin de terrain konfiguracija terena
reconnaissance féminin du terrain rekognosciranje terena
voiture féminin tout terrain avto, ki more voziti po vsakem terenu
aller sur le terrain (figuré) iti se dvobojevat
se conduire comme en terrain conquis oblastno, brutalno se obnašati
céder du terrain umakniti se, figuré popustiti
je ne céderai pas un pouce de terrain (figuré) tudi za las ne bom popustil
disputer le terrain (militaire) krepko se upirati, figuré uveljaviti svojo pravico, svoje stališče
être sur son terrain (figuré) biti v svojem elementu, biti »doma«
être, rester maître (ali avoir la maîtrise) du terrain (figuré) uveljaviti svojo voljo, uspešno braniti svoje stališče, svoj položaj; zmagati
gagner, perdre du terrain pridobiti na terenu (napredovati), izgubiti na terenu (nazadovati)
ménager le terrain varčevati s svojimi sredstvi, iti previdno na delo
préparer, déblayer le terrain (figuré) izravnati pot
ratisser le terrain (militaire) očistiti, prečesati teren
se rendre, aller voir le terrain iti na teren (tudi figuré)
se rencontrer sur le terrain (sport) igrati tekmo
sonder, tâter le terrain sondirati teren (tudi figuré)
spéculer sur les terrains špekulirati z zemljišči
je ne te suivrai pas sur ce terrain glede tega se ne strinjam s teboj, tu se ne skladava več

Thēse͡us -eī in -eos (O.), acc. -eum in -ea (V. idr. pesniki), voc. -e͡u (O., Cat., Stat.), m (Θησεύς) Tezêj, atenski kralj, Ajgejev (Egejev) sin (po mitološkem izročilu Pozejdonov (Neptunov) sin), Pejritoov (Pejritojev) prijatelj. Premagal je razbojnika Perifeta in Sinisa, na Kreti ubil Minotavra in od tam odpeljal Ariadno kot soprogo, a jo je zapustil na otoku Naksos. Z Amazonko Hipolito je imel sina Hipolita, v katerega se je zaljubila njegova mačeha Fajdra (Phaedra), Tezejeva druga soproga, Ariadnina sestra: Ci., O., V., Cat., Stat., Val. Max., Macr., Hyg. idr. — Od tod

1. adj. Thēsēis -idis, f (Θησηΐς) tezêjska; kot subst. Tezéida, naslov neke pesnitve, ki je slavila Tezeja: Iuv.

2. adj. Thēsēïus 3 Tezêjev, tezêjski: heros O., dicta Stat.

3. adj. Thesēus 3 Tezêjev, tezêjski: fides O. zvestoba (do Pejrito(j)a), crimen O. (ker je Tezej zapustil Ariadno); pesn. = aténski: Hymettus Mart., via Pr. pot, ki vodi v Atene.

4. patron. Thēsīdēs -ae, m Tez(e)íd = Tezejev sin = Hippolytus: O.; toda pl. Thēsīdae -ārum, m Tez(e)ídi = Aténci: V.

this množina these [ðis, ði:z]

1. zaimek
ta, to

all this vse to
this and that to in ono, marsikaj
after this po tem
this above all predvsem to
before this pred tem
by this medtem, med tem časom; doslej
ere this nekoč
for all this zato, zaradi tega; kljub vsemu temu
from this od zdaj, odslej
like this tako(le)
this, that and the other vse mogoče stvari, razne reči
this is my brother to je moj brat
these are my children to so moji otroci
it is like this stvar je taka
this is what happened tole se je zgodilo
this is the way to do it tako(le) se to naredi
he should have been here by this zdajle bi že moral biti tu
they were talking about this, that and the other govorili so o tem in onem, o vsem mogočem

2. pridevnik
ta, to; današnji

in this country v tej (naši) deželi
this day danes
this year to leto; tekoče leto; letos
this day week (fortnight) danes teden (14 dni)
in these days dandanes
(for) these three weeks zadnje tri tedne
to this day do danes, še danes
this morning to jutro, danes zjutraj, davi
this afternoon danes popoldne
this evening danes zvečer, drevi, nocoj
this once to pot edino, edinole tokrat
this time to pot
business is bad these days posli gredo slabo te dni (v teh časih)
take this book, not that one vzemite to knjigo, ne one

3. prislov
tako

this much tako mnogo, toliko
this far tako daleč

though, tho' [ðou]

1. veznik
čeprav, četudi, dasi

as though kakor (kot) če
even though tudi če, pa čeprav
what though nič za to če, kaj za to, če; (pa) četudi
what though the way is long? kaj za to, če je pot dolga?
he was running as though the devil was after him tekel je, kot da bi mu bil vrag za petami
I shall buy it, even though it should cost a hundred pounds kupil bom to, pa čeprav bi stalo 100 funtov

2. prislov
pogovorno (na koncu stavka) seveda, resda, zares; vendar(le), vsekakor

I wish he were here, though rad bi, da bi on bil tu, seveda
you knew it, though? ti si to, seveda, vedel'?

thread² [ɵred] prehodni glagol
vdeti (nit, sukanec v šivanko)
tehnično izrezati navoje (v vijake); (na)nizati (bisere); posuti (with z)
napolniti, vložiti (film) (v filmsko kamero); viti se skozi

to thread a crowd zvijati se, (pre)riniti se skozi množico
neprehodni glagol
preriniti se skozi

he threaded (his way) through the undergrowth zvijal se je, delal si je pot skozi podrast (hosto)

thrust^*2 [ɵrʌst] prehodni glagol
suniti, (po)riniti, porivati, potiskati; vtakniti (in, through v, skozi)
(pre)bosti; vsiliti; priganjati, naganjati
neprehodni glagol
prerivati se, gnesti se, riniti se, riniti (through skozi)
navaliti (on na); naleteti (at na)
udarjati (at ob, v)

to thrust a dagger into s.o.'s back zasaditi komu nož v hrbet
I thrust my fist into his face s pestjo sem ga udaril po obrazu
to thrust one's hand into one's pocket vtakniti, zariti roko v žep
to thrust one's nose into vtikati svoj nos v, vmešavati se v
to thrust o.s. into vmešati se v, vriniti se v
to thrust s.th. upon s.o. vsiliti komu kaj
to thrust s.o. through prebosti koga
to thrust one's way (through) utreti, prebiti si pot
he thrust himself upon us vsilil nam je svojo družbo
to thrust past preriniti se mimo

tihotápski (-a -o) adj.

1. di, dei contrabbandieri; di, del contrabbando:
tihotapska bisaga bricolla; merce di contrabbando
ekst. tihotapsko blago bricolla
tihotapska mreža rete di contrabbandieri
tihotapska pot via del contrabbando

2. pren. nascosto, furtivo

tíkati (se)² concernir, atañer; tocar

kar se mene tiče pot lo que a mí toca, en cuanto a mí, por mi parte
kar se tice ... en materia (ali en cuestión) de, en lo tocante a, relativo a...
to se me ne tiče esto no me atañe
kar se mojega očeta tiče por lo que atañe a mi padre

time¹ [táim]

1. samostalnik
čas; delovni čas; ura, trenutek
šport najkrajši čas
glasba akt, tempo
vojska tempo, korak, hitrost marša
množina časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje
množina, pogovorno v zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)

the Times (ednina konstrukcija) časopis Times
time out of mind davni čas(i)
time past, present and to come preteklost, sedanjost in prihodnost
civil time navadni čas
the correct (right) time točen čas
a work of time zamudno delo!
time! šport zdaj!
time, gentlemen, please! time! closing time! zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)
hard times težki časi
the ravages of time zob časa
the good old time dobri stari časi
against time proti uri, z največjo hitrostjo, zelo naglo
ahead of (before) one's time prezgodaj, preuranjeno, prerano
all the time ves čas, nepretrgano, neprekinjeno
a long time since zdavnaj
at any time ob vsakem (kateremkoli) času
at a time naenkrat, skupaj, skupno, hkrati
one at a time po eden, posamično
at all times vsak čas, vedno
as times go v današnjih časih
at times od časa do časa, občasno
at no time nikoli, nikdar
at one time nekoč, nekdaj
at some time kadarkoli, enkrat
at some other time, at other times (enkrat) drugič, drugikrat
at the present time sedaj, zdaj, táčas
at the same time istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarle
at this time of day figurativno v tako kasnem času dneva, ob tako pozni uri
at that time tisti čas, tačás
before one's time prezgodaj, prerano
behind time prepozno
to be behind time imeti zamudo
by that time do takrat, dotlej; medtem
close time lov lovopust
each time that... vsakikrat, ko
every time vsakikrat, vsaki pot
for all time za vse čase
for the time trenutno, ta trenutek
for the time being za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostih
for the last time zadnjikrat
from time immemorial (od)kar ljudje pomnijo
from time to time od časa do časa
for a long time past že dolgo
in the course of time v teku časa
in day time v dnevnem času, podnevi, pri dnevu
in due (proper) time o pravem času
in good time pravočasno
all in good time vse ob svojem času
in no time v hipu, kot bi trenil (hitro)
in the mean time medtem, med (v) tem času
in the length of time trajno
in the nick of time v pravem času, v kritičnem času
in time pravočasno; v ritmu, po taktu
in times of old v starih časih
in one's own good time kadar je človeku po volji
in time to come v bodoče, v prihodnje
many a time včasih; marsikaterikrat
many times mogokrat, često
mean time srednji, standardni čas
near one's time (o ženskah) pred porodom
not for a long time še dolgo ne, še dolgo bo trajalo
off time iz (zunaj) takta, ritma
on time točno, o pravem času
once upon a time (there was a king) nekdaj, nekoč (je bil kralj...)
out of time iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepozno
some time longer še nekaj časa
some time about noon nekako opoldne
time after time ponovno, češče
time and again ponovno, češče, večkrat
this long time zdavnaj
this time a year (twelve months) danes leto (dni), ob letu
this time tomorrow jutri ob tem času
till next time do prihodnjič
times without (out of) number neštetokrat
to time pravočasno, točno; zelo hitro; zastarelo za vedno
up to time točno
up to the present time, up to this time dozdaj, doslej, do danes
up to that time do takrat, dotlej
what time? ob katerem času? kdaj?
what time? poetično (v času) ko
with times časom, sčasoma
time is money čas je zlato
what is the time? what time is it? koliko je ura?
it is high time to go skrajni čas je, da gremo
time is up! čas je potekel!
there is time for everything vse ob svojem času
he is out of his time končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rok
now is your time zdaj je prilika zate
she is far on in her time ona je v visoki nosečnosti
she was near her time bližal se je njen čas (poroda)
it was the first time that bilo je prvikrat, da...
to ask time ekonomija prositi za podaljšanje roka
to beat the time udarjati, dajati takt
to bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day želeti komu dober dan, pozdraviti koga
to call time šport dati znak za začetek ali za konec
to comply with the times vdati se v čase
my time has come moj čas (smrti) je prišel
my time is drawing near bliža se mi konec
to do time sleng odsedeti svoj čas v zaporu
to get better in times časom si opomoči
my watch gains (loses) time moja ura prehiteva (zaostaja)
he has time on his hands ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časom
to have a time with pogovorno imeti težave z
to have a time of it izvrstno se zabavati
to have a good (fine) time dobro se zabavati
to have a hard time preživljati težke čase
I have had my time najboljši del svojega življenja imam za seboj
what a time he has been gone! kako dolgo ga ni!
to keep time držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktu
to keep good time iti dobro, točno (o uri)
I know the time of day pogovorno jaz vem, koliko je ura
to kill time čas ubijati
this will last our time to bo trajalo, dokler bomo živeli
what time do you make? koliko je na tvoji (vaši) uri?
to lose time izgubljati čas; (ura) zaostajati
to mark time na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mesta
to move with the times, to be abreast of the times iti, korakati s časom
time will show čas bo pokazal
I am pressed for time mudi se mi
to serve one's time vojska služiti svoj rok
to speak against time zelo hitro govoriti
to stand the test of time obnesti se; upirati se zobu časa
to take one's time vzeti si čas, pustiti si čas
take your time! ne hiti!
to take time by the forelock pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutek
take time while time serves izkoristiti čas, dokler ga imaš
tell me the time povej mi, koliko je ura
time and tide wait for no man čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnost
to watch the time pogledovati (često pogledati) na uro
to watch one's time prežati na ugodno priložnost
to waste time čas zapravljati
to work against time delati z največjo hitrostjo (tempom)

2. pridevnik
časoven
ekonomija z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obroke

tipaje tastend
tipaje se orientirati sich tasten (sich nach vorne tasten, sich weitertasten …)
tipaje hoditi tappen
tipaje iskati tasten nach, fühlen nach
tipaje najti pot sich durchtasten

típati to feel, to touch

típati za čim to fumble for something
tipaje iskati pot to feel (ali to grope) one's way

típati (-am) imperf. ➞ otipati, potipati

1. palpare, tastare:
tipati s prsti palpare con le dita
tipati tkanino tastare la stoffa
tipati vroče čelo palpare la fronte febbricitante
pren. tipati za pravo besedo cercare la parola giusta
v temi tipati pot cercare tastoni la strada nel buio, brancicare nel buio

2. palpare, palpeggiare

3. med. palpare

4. pren. (preiskujoč ogledovati) esaminare, ispezionare, scrutare, scandagliare

5. pren. (poizvedovati) esplorare, cercare (tastoni), andare in cerca (di):
tipati za resnico andare in cerca della verità

6. pren. (počasi se širiti) diffondersi, effondersi

tja

1. kam: hin, dorthin, dort … hin
tja dol/gor/noter hinunter/hinauf/hinein, dorthinunter/dorthinauf/ dorthinein
tja (preko) hinüber
tja do bis hin zu
hin- (iti hingehen, moči hinkönnen, morati hinsollen, hinmüssen, naročiti, naj pride hinbestellen, obesiti hinhängen, peljati hinfahren, hinbringen, plavati hinschwimmen, pogledati hinschauen, pohiteti hineilen, poleteti/zleteti hinfliegen, pomakniti hinrücken, poslati hinschicken, potisniti/poriniti hinschieben, potovati hinreisen, priti hingeraten, hingelangen, hinkommen, pustiti hinlassen, smeti hindürfen, spadati hingehören, spraviti hinschaffen, spremiti/pospremiti hinbegleiten); Hin- (pohod der Hinmarsch, polet der Hinflug, pot der Hinweg, potovanje die Hinreise)
tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinreise, auf der Hinfahrt
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf dem Hin- und Rückweg, auf der Hin- und Rückfahrt

2.
tja in tja/tja pa tja zu der und der Stelle

3.
tja do/v bis zu/in

4.
sem in tja hin und her, herum-
(porivati herumschubsen), hinundher- (voziti se hinundherfahren), več ljudi, stvari: durcheinander- (letati [durcheinanderlaufen] durcheinander laufen, [durcheinanderdrängen] durcheinander drängen)
sem pa tja dann und wann, ab und zu, hin und wieder ➞ → semintja, sempatja

5.
tja v tri dni/tja v en dan in die blaue Gegend hinein, govoriti: daherreden, živeti: dahinleben
| ➞ → tjavdan, tjavendan