Franja

šôtor tent; (velik) pavilion; marquee

okrogel, zvončast šôtor bell tent
šôtor na sejmu tent stall, booth
šôtor za eno osebo one-man tent
pod šôtorom under canvas
postaviti šôtor to pitch a tent
podreti šôtor to strike a tent

šôtor tente ženski spol , pavillon moški spol

bivati pod šotorom camper (sous la tente)
postaviti, razpeti šotor dresser (ali planter) une tente
podreti šotor (re)plier une tente

šôtor (-óra) m tenda:
postaviti šotor rizzare, piantare la tenda
podreti šotor levare la tenda
cirkuški šotor tendone da circo
indijanski šotor wigwam
hišni šotor tenda a casetta
bibl. šotor s skrinjo zaveze tabernacolo

špalír (vrtnarstvo) espalier moški spol ; figurativno haie ženski spol

postaviti se v, delati špalir faire (ali former) la haie

table [tablə] féminin miza; omizje; hrana, jedi; tabela; plošča; seznam

de table namizen
vin masculin de table navadno, namizno vino
table alphabétique abecedni seznam, indeks, register
table de camping, de cuisine, coiffeuse (ali toilette), à dessiner, de jardin, de jeu, de montage, de nuit, d'opérations, pliante (ali rabattable), à rallonges, de travail miza za taborjenje, kuhinjska, toaletna, risalna, vrtna, igralna, moatažna, nočna, operacijska, zložljiva, podaljšljiva, delovna miza (mizica)
table de conversion, d'intérêts, de pose tabela za preračunavanje, za izračunanje obresti, za osvetlitev (photographie)
table d'hôte skupen obed v hotelu ob določenih urah in po isti ceni za vse
table de logarithmes logaritmične tablice
table de multiplication poštevanka
table des matières kazalo, seznam vsebine
table de Pythagore naštevanka
table roulante prevozna (servirna) mizica
table des officiers častniška menza
table d'orientation orientacijska okrogla plošča (na razgledni točki)
table ronde seja, sestanek za okroglo mizo
table servante servirna miza
tables pluriel de tir (militaire) tablice za streljanje
table tournante spiritistična (premikajoča se) mizica
sainte table (religion) obhajilna miza
aimer la bonne table rad se gostiti
avoir la table et le logement imeti prosto hrano in stanovanje
dépenser beaucoup pour sa table potrošiti mnogo za hrano
dresser, mettre la table pogrniti mizo
être à table biti pri obedu
faire table rase napraviti čisto mizo; figuré energično napraviti red, jasno postaviti stvar
faire table rase du passé preteklost zbrisati, smatrati za ničevo
se lever, sortir de table končati z obedom
se mettre à table sesti k mizi; figuré, populaire priznati
présider la table predsedovati omizju
tenir table ouverte biti gostoljuben, imeti često goste na večerji

tâbor m tabor: udariti tabor postaviti tabor; dignuti tabor podreti tabor; prijeći, preći u neprijateljski tabor; podijeliti se u dva -a; tabor oko crkve tabor okoli cerkve za obrambo pred Turki, v Sloveniji; ljutomerski, vižmarski tabor

tábor camp; encampment

tábor brez šotorov bivouac
postaviti tábor to set up (ali to pitch) camp
podreti tábor to break camp, to strike camp, to strike tents
narodni tábor zgodovina mass meeting, rally
taborski ogenj camp fire

tábor (-a) m

1. accampamento, attendamento; ekst. tendopoli; campo; bivacco:
vojaški tabor accampamento
begunski tabor tendopoli per profughi
alp. bazni, višinski tabor campo base, campo alto
postaviti tabor accamparsi, mettere l'accampamento
podreti tabor levare l'accampamento

2. hist. luogo fortificato (nel Medioevo a difesa dai turchi); fortificazione

3. hist. comizio popolare (caratteristico della vita politica slovena negli anni 1868-1871)

4. campeggio (sportivo, di ricreazione, di studio), campo:
mednarodni poletni tabor Glasbene mladine campeggio internazionale estivo della Gioventù Musicale

5. polit. blocco, campo, area:
napredni tabor campo, area progressista
vzhodni, zahodni tabor blocco orientale, occidentale

tábor campo m ; voj campamento m ; vivaque m

indijanski tabor (A) toldería f
sovražni tabor campo enemigo; hist reunión f popular, mitin m, mitín m
podreti tabor levantar el campo
postaviti tabor acampar, vivaquear
preiti v nasprotni tabor (fig) pasar al campo contrario

taboríšče (-a) n

1. accampamento, campo:
postaviti taborišče accamparsi
begunsko taborišče campo profughi
vojaško taborišče accampamento
alp. bazno taborišče campo base

2. (stavbe za prisilno bivanje večjega števila ljudi) campo:
koncentracijsko taborišče campo di concentramento
uničevalno taborišče campo di sterminio

Tagesordnung, die, dnevni red; in die Tagesordnung aufnehmen postaviti na dnevni red; an der Tagesordnung sein biti na dnevnem redu; zur Tagesordnung übergehen preiti k dnevnemu redu ( tudi figurativ )

tapada ženski spol zastrta ženska

a la tapada (Am) slepo, nepremišljeno
dar una tapada (Meh) koga na laž postaviti

tapar po-, za-kriti, zastreti; zamašiti, zapreti; skriti, prikriti; Čile plombirati (zobe)

tapar la boca (fig) usta komu zamašiti, utišati
tapar el camino pot zapreti
taparse pokriti se, zagrniti se, zastreti se (žena); bikob neugodno se postaviti (bik pred bikoborca)
taparse los oídos ušesa si (za)mašiti

Tatsache, die, dejstvo; nackte Tatsachen gola dejstva; vollendete Tatsachen izvršena dejstva; vor vollendete Tatsachen stellen postaviti pred dejstva; die Tatsachen verdrehen pačiti dejstva; auf dem Boden der Tatsachen bleiben držati se dejstev

temelj² [ê] moški spol (-a …) figurativno (podlaga) die Grundlage, das Fundament, die Basis
temelj zaupanja die Vertrauensbasis
temelji množina kake stroke: Grundlagen množina
kriza temeljev die Grundlagenkrise
spor o temeljih der Grundlagenstreit
majati temelje česa: an den Grundfesten von (etwas) rütteln
do temeljev pretresti kaj: (etwas) in seinen Grundfesten/bis in seine Grundfesten erschüttern
postaviti temelje stroke, politike: den Grund zu (etwas) legen
postaviti na zdrave temelje konsolidieren
iz temelja napačen grundfalsch

têmelj (-a) m

1. base, basamento, fondamento (pl. -a):
izkopati, postaviti temelje scavare, porre le fondamenta
kamnit temelj spomenika il basamento di pietra del monumento

2. pren. base, cardine, fondamento (pl. -i), caposaldo:
postaviti temelje za nadaljnji razvoj porre le basi del futuro sviluppo
značaj je temelj osebnosti il carattere è il cardine della personalità

3. pren. pl. (bistveni pojmi, načela znanstvenega, ideološkega sistema) basi, principi fondamentali:
temelji civilizirane družbe le basi della società civile

4. (v adv. rabi s predlogi) completamente, del tutto, dalle fondamenta:
uničiti do temelja, do temeljev distruggere dalle fondamenta
spremeniti iz temelja, v temeljih cambiare del tutto

têmelj fundamento m ; asiento m ; base f ; (znanosti ipd.) elementos m pl

na temelju a la base (de)
izpodkopati temelje zapar los fundamentos
položiti temelje establecer (ali sentar) las bases (za de)
postaviti na trden temelj fundar sobre base segura
ustvariti temelje za sporazum establecer las bases para un acuerdo

temperō -āre -āvī -ātum (tempus1)

1. (o)topliti, segre(va)ti, (o)mlačiti: quis aquam temperet ignibus? H., veris comites, qui mare temperant (topli vetrovi) H.; occ.
a) (o)hladiti: etesiarum flatu nimii temperantur calores Ci., scatebris arentia temperat arva V. napaja, moči.
b) (kaj mlačnega, kaj z mešanjem) pripraviti (pripravljati), (z)mešati: desiderii temperare pocula H., balneum Mart., vinum Plin., venenum Suet., venena Lact.; pesn.: lectas herbas temperat O. pripravlja mlačne obkladke z izbranimi rastlinami.

2. metaf.
a) spraviti (spravljati) v pravo razmerje, umeriti (umerjati), prav (z)mešati: quod simplex esse debet, ex dissimilibus temperari non potest Ci. sestaviti se, acuta cum gravibus temperans Ci., acetum melle Plin., pira malo Eccl. cepiti.
b) prav (pravilno) pripraviti (pripravljati), prav (pravilno) obdelati (obdelovati): ferrum Plin. kaliti, ferramentum Eccl., unguentum Plin.
c) prav urediti (urejati), ravnati, uravna(va)ti, voditi, vladati, upravljati: sol temperat orbem O., temperare ratem O. krmiliti, krmariti, homines a Platone moderati et temperati Ci., temperat (sc. Iuppiter) terram inertem, mare ventosum et urbes H., temperare res hominum ac deorum H., rem publicam legibus Ci., Gallica ora frenis H. brzdati, senem delirum H. voditi; pesn.: Musam H. uravnati pesem, testudinis strepitum H.
d) (u)blažiti (ublaževati), (o)lajšati (olajševati), (u)tešiti (uteševati), (po)tolažiti, pomiriti (pomirjati, pomirjevati), (o)militi (omiljevati): temperat aequor (sc. Neptunus) V., mollit animos et temperat iras V., amara lento temperat risu H.; prim.: victoriam temperare Ci., duces temperandae victoriae impares T. zmago zmerno izkoristiti, annonam macelli temperare Suet. postaviti zmerne cene za živila, temperata (olajšan) frumenti subvectio T.
e) držati se mere, poznati (imeti, ohranjati) mero, vdrž(ev)ati se, (u)krotiti se, (o)brzdati se: difficile est in potestatibus temperare S.; z dat.: sibi C., Corn. idr. vzdrž(ev)ati se; od tod temperare lacrimis L., T. ali laetitiae, linguae, irae L. ali sermonibus, risu T. ali verbis ac minis T. zadrž(ev)ati kaj, vzdrž(ev)ati se česa, poznati (imeti, ohranjati) mero v čem, (o)brzdati, (u)krotiti kaj, temperare oculis nequire L. ne moči vladati očem = nehote morati tja pogledati; toda: temperare oculis non posse Cu. ne moči zadržati solze, ne moči vzdržati se solz; z abl.: manibus, risu L. vzdrž(ev)ati se česa, urbibus oppugnandis L. opustiti obleganje; z ab: neque eos temperaturos ab inuriā existimabat C., temperare a lacrimis, a caedibus L.; z in: in amore Pl., in multa L.; pesn. z inf. vzdrž(ev)ati se, (o)brzdati se, (u)krotiti se: temperaret dolorem suscipere T., puerum … temperaret tollere Ci., rem quampiam novam exordiri temperandum est Gell.; occ. z dat. ali z ab: = prizanesti (prizanašati) komu, čemu: templis temperatum est L., temperare sociis Ci., hostibus superatis Ci., fidem dedit ab his sacris se temperaturum L.; s finalnim stavkom: quoi male faciundist potestas, quae ne id faciat temperat Pl., quod in pluribus libris ne facerem temperavi Lact., nec nos temperamus imperiis, quo minus illi auxilii egeant L.; s quominus (quo minus): indignatiunculam, quam in cuiusdam amici auditorio cepi, non possum mihi temperare, quominus apud te … per epistulam effundam Plin. iun., non queo mihi temperare, quominus ad hoc pertinentia ipsa Censorii Catonis verba ponam Plin.; s quin: neque sibi homines feros temperaturos existimabat, quin in provinciam exirent C., non tempero mihi, quin utar interdum temerarie verbis Sen. ph.; zadnji dve konstrukciji tudi brez dat. (sibi, mihi): non temperante Tiberio, quin premeret voce, vultu T., ne sedato quidem tumultu temperare potuit, quin ex intervallo subinde facti reminisceretur Suet., vix temperabat, quin diceret: „Quin ego … “ Sen. ph., Arruntius non temperavit, quo minus primo statim libro poneret „ingentes esse famas de Regulo“ Sen. ph. — Dep. soobl. temperor -ārī -ātus sum: Lact. — Od tod

I. adj. pt. pr. temperāns -antis, adv. temperanter poznavajoč (imajoč) (pravo) mero, ohranjajoč (pravo) mero, držeč se (prave) mere, brzdajoč se, zmeren, trezen, vzdržen: frugi hominem et in omnibus vitae partibus moderatum ac temperantem Ci., homo sanctissimus ac temperantissimus Ci., cetera temperanter adiungit T., quibus modis temperanter haberetur T. z mero, temperantius agere Ci. ep.; z a(b): a cibo vinoque et somno multum temperans Aur., cives temperantiores a cupidine imperii L.; z gen.: temperans rei ac famae Ter., gaudii Plin. iun. —

II. adj. pt. pf. temperātus 3, adv. -ē

1. primerno uravnan, primerno urejen (oblikovan), pravilno nastavljen, pravilen: prela Ca.

2. umerjen = ublažen, blag, mil, zmeren, zmerno topel, topel, manj mrzel, mlačen: esca Ci., tempus Varr., annus, locus Col., loca sunt temperatiora quam in Galliā remissioribus frigoribus C., temperatae regiones caeli Vitr., temperate tepebit Ca., arbores humoris temperate habentes Vitr.

3. metaf.
a) umerjen = primerno uravnan, pravilno urejen, ublažen: temperata varietas sonorum Ci., animus temperatus virtutibus L.
b) umerjen = prave mere se držeč, zmeren, miren, resen, umirjen, zastáven, preudaren, pameten, razboren: homo Ci., vir temperatus, constans Ci., homo temperatior in victoriā Caelius in Ci. ep., homo temperatissimus Ci., temperati mores Ci., aequabile et temperatum orationis genus Ci., oratio temperatior Ci., temperatum genus dicendi Suet. trezna, preprosta, vim temperatam di provehunt H., mens temperata a laetitiā H. vzdržujoč se radosti, adversus inimicos temperatus Sen. ph.

tēnda f

1. zavesa, zastor:
tenda alla veneziana rebrača, roleta, žaluzija

2. šotor:
tenda a casetta hišni šotor
tenda da bivacco alpin. bivak
levare le tende šotore podreti; pren. odkuriti jo, popihati jo, oditi na vrat na nos
piantare le tende postaviti šotor; pren. nastaniti se, povabiti se v goste

3. med.
tenda a ossigeno kisikov šotor

tenir* [tənir]

I. verbe transitif

1. držati

elle tenait un enfant dans ses bras držala je otroka v naročju
tenir l'enfant par la main držati otroka za roko
tenir les cordons de la bourse (figuré) nadzirati izdatke (v gospodinjstvu)
tenir quelqu'un en échec držati koga v šahu
tenir quelqu'un imeti koga v rokah, moči ga kaznovati
si je le tenais! če bi ga imel v rokah!
tenir compagnie à quelqu'un delati komu družbo
tenir le bon bout (familier) biti v najugodnejšem položaju
tenir sa langue držati jezik (za zobmi), molčati
ce vêtement tient chaud ta obleka drži toploto

2. prenesti, upirati se (čemu)

tenir le vin prenesti vino, moči popiti mnogo vina
tenir le choc, le coup izdržati sunek (trk), udarec
tenir tête à quelqu'un postaviti se komu po robu

3. imeti

tenir conseil posvetovati se
tenir lieu de nadomeščati
tenir quelque chose de bonne saurce imeti kaj iz dobrega vira
de qui tenez-vous ce renseignement? od koga imate to informacijo?
il tient cela de son père on ima to po svojem očetu
tenir un rhume de cerveau, une grippe imeti nahod, gripo
tenir la vérité imeti, vedeti resnico
tenir un discours imeti govor
mieux vaut tenir que courir bolje je (že) imeti kot (šele) upati
un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi; bolje je drži ga kot lovi ga

4. zavzemati (prostor), vsebovati

la table tient toute la pièce, trop de place miza zavzema vso sobo, preveč prostora
la voiture est trop petite pour nous tenir tous avto je premajhen, da bi šli vsi vanj

5. upravljati, voditi, voziti

tenir un hôtel voditi hotel
tenir le ménage voditi gospodinjstvo
tenir la caisse, la comptabilité, les livres voditi blagajno, računovodstvo, knjige
le conducteur tient sa droite voznik vozi po desni (strani)
tenir compte de quelque chose upoštevati kaj

6. držati, spoštovati

tenir sa parole držati svojo besedo, biti mož beseda

7.

tenir en estime ceniti
tenir quelqu'un pour imeti, smatrati koga za
nous le tenons pour un honnête homme imamo ga za poštenjaka
je tiens ce fait pour certain to dejstvo smatram za zanesljivo
tenez-vous-le pour dit! dajte si to dopovedati!
tenez-le pour dit! zapomnite si to!

8.

tiens! tenez! ná! tu imaš! nâte! tu imate!
tenez, voilà votre argent! nate svoj denar!
tenez, je l'ai vu hier no, videl sem ga včeraj
tiens! glej no!
tiens! tiens! c'est étrange! glej no, to je čudno!

II. verbe intransitif

1. držati (se) (na istem mestu), vzdržati; trajati

mes lunettes ne tiennent pas moja očala ne drže; stojé dobro
je ne tiens pas debout ne vzdržim več na nogah (od utrujenosti)
(figuré) votre histoire ne tient pas debout vaša zgodba ni verjetna
ta coiffure, ta permanente tient bien tvoja pričeska, trajna ondulacija drži dobro
leur amitié tient toujours njihovo prijateljstvo še vedno drži
cela tient toujours pour dimanche? še vedno drži (dogovor) za nedeljo?

2. upirati se; vztrajati, vzdržati, ne popustiti

tenir bon vztrajati, dobro se držati
il faut tenir bon ne smemo odnehati, popustiti
je ne peux plus tenir, je ne puis y tenir ne morem več vzdržati (od nestrpnosti)
tenir pour une opinion vztrajati pri nekem mnenju

3. biti v čem, iti v kaj

nous ne tiendrons pas tous dans la voiture ne bomo šli vsi v avto

4.

tenir à biti navezan na; želeti, hoteti; odviseti (od); izhajati, biti posledica
il tient à cette femme navezan je, rad ima to žensko
elle ne tient plus à rien ni à personne ni ji več za nobeno stvar in za nikogar
je tiens à les inviter želim jih povabiti, rad bi jih povabil
si vous y tenez če vam je kaj do tega
j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
il ne tient qu'à moi que ... (subj) le od mene je odvisno, da ...
qu'à cela ne tienne! naj ne bo od tega odvisno! to naj ne bo ovira!
leur dynamisme tient à leur jeunesse njihov dinamizem ima svoj vzrok v njihovi mladosti

5.

tenir de quelqu'un, de quelque chose (= imeti po kom, po čem) biti podoben komu, čemu; biti deležen
il tient beaucoup de son père zelo je podoben svojemu očetu
il a de qui tenir ima po kom biti tak
cela tient du miracle to je kot čudež, to sliči čudežu
en tenir pour quelqu'un biti zaljubljen v koga

III. se tenir

1.

se tenir à quelque chose držati se za kaj
tenez-vous à la rampe! držite se za ograjo!

2. (za)držati se, biti, ostati (v nekem položaju)

se tenir debout pokonci biti, stati
tiens-toi droit! ravno se drži!
se tenir tranquille biti miren
se tenir sur ses gardes varovati se, čuvati se, paziti
une histoire qui se tient zgodba, ki se zdi verjetna
se tenir bien, mal vesti se kot dobro, slabo vzgojena oseba
il sait se tenir en société on se zna dobro vesti v družbi

3. biti, nahajati se; vršiti se

se tenir près, auprès de quelqu'un biti poleg koga
la réunion se tient dans cette salle-là seja je, se vrši v oni dvorani

4.

ne pouvoir se tenir de ... ne se moči vzdržati, zadržati
il ne pouvait se tenir de rire ni si mogel kaj, da se ne bi smejal

5.

s'en tenir à quelque chose ostati pri čem, ne zahtevati več, omejiti se
tenz-vous-en là! ostanite pri tem!
je sais à quoi m'en tenir že vem, pri čem sem

6. držati eden drugega

se tenir par la main držati se za roko
dans cette affaire, tout se tient v tej zadevi je vse povezano med seboj