Franja

souffler [sufle] verbe intransitif pihati; puhati; dihati; sopsti, s težavo dihati, hropsti; oddahniti si; verbe transitif pihati (steklo); upihniti; napihniti; šepetati, prišepetavati, suflirati; figuré osupiti

souffler un acteur suflirati igralcu
souffler un ballon napihniti balon, (veliko) žogo
souffler une bougie upihniti svečo
souffler le feu podpihovati ogenj
souffler un emploi à quelqu'un prevzeti komu službo, dobiti službo na škodo koga drugega
il lui a soufflé sa maîtresse prevzel mu je ljubico
souffler quelque chose à quelqu'un komu kaj izpred nosa vzeti
souffler la discorde netiti neslogo
ne pas souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
souffler quelque chose à (l'oreille de) quelqu'un komu na uho kaj šepetati; skrivaj mu povedati
tu peux souffler dessus (familier) to si lahko za klobuk vtakneš
il croit qu'il va y arriver en soufflant dessus misli, da bo to z lahkoto dosegel, da je to lahko
souffler dans ses doigts pour les réchauffer pihati si v prste, da bi jih ogreli
observer, regarder d'où, de quel côté souffle le vent opazovati, kako se bodo razvijali dogodki
dès qu'il court un peu, il se met à souffler čim malo teče, že je ves zasopel
laisse-moi le temps pour souffler pusti mi, daj mi časa, da pridem do sape
nous avons été soufflés en apprenant son divorce zelo nas je osupilo, ko smo zvedeli za njegovo razvezo (ločitev)
souffler comme un bœuf, comme un cachatot, comme un phoque sopsti kot vol, kot kovaški meh

soupçon [supsɔ̃] masculin sum, sumnja, sumničenje; domnevanje

un soupçon de (familier) malce, čisto malo
pas un soupçon niti malo ne, prav nič
soupçon injuste, mal fondé neupravičen, neutemeljen sum
j'ai quelque soupçon sumim, domnevam
dissiper, détourner les soupçons razpršiti, odvrniti sumničenja
les soupçons se sont portés sur lui sum je padel nanj
se mettre un soupçon de fard čisto malo se našminkati
éveiller les soupçons d'un mari jaloux zbuditi sum, sumničenja ljubosumnega soproga

spādo -ōnis, m (tuj. σπάδων) oropan rodilne (plodilne) moči, oropan plodnosti, neploden, skopljen, kastriran

1. po naravi: Icti.

2. zaradi skopljenja = skopljenec, kastriranec, kastrat, rezanec: L., H., Iuv., G.; o živalih: P. Veg.; metaf. „skopljenec“ = nerodoviten cepič, nerodovitno drevo: Col., Plin.; o trstu, ki ima le malo ali nič rastlinske volne = „skopljenec“: Plin.

spánčkati

malo, nekoliko spančkati echar un sueñecito, (po kosilu) echar una siestecita, dormir la siesta; descabezar el sueño (ali el sueñecito)

spark¹ [spa:k]

1. samostalnik
iskra; majhen bleščeč se predmet, zlasti diamant
figurativno mrvica, trohica, sled
figurativno duhovit domislek
množina, pogovorno radiotelegrafist (na ladji)

as the sparks fly upward figurativno (to je) stoodstotno dognano
fairy spark fosforescentna luč (gnijočega lesa itd.)
not a spark niti malo, niti trohice, prav nič
he hasn't a spark of reason in him on nima niti trohice zdrave pameti
to strike sparks out of a flint kresati iskre iz kresilnega kamna
to strike a spark out of s.o. spodbuditi koga k živahnemu pogovoru

2. neprehodni glagol
iskriti se, metati iskre
avtomobilizem vžgati
prehodni glagol
razvneti, podžgati, spodbuditi, navdušiti

to spark off vžgati; sprožiti

Sparren, der, (-s, -) Baukunst, Architektur škarnik, škarjevec, špirovec; figurativ einen Sparren [zuviel] zu viel/[zuwenig] zu wenig haben biti malo čez les

spȁsti spȁdnēm
1. pasti: spale mu cipele s nogu; jahač je spao s konja i teško se povrijedio; temperatura je duboko spala; cijene su neočekivano spale; ona je u moralnom pogledu duboko spala; kvalitet robe spao je na najniži nivo
2. zdrkniti dol: hlače su mu spale
3. ponižati se: on je spao na to da od svojih prijatelja prosi milostinju
4. shujšati: uslijed briga i bolesti grdno je spao
5. spasti s nogu opešati, zgruditi se: od duga hodanja oni su spali s nogu; gazda sad časti svoje prijatelje rakijom, da mnogi spadne s nogu; spasti na prosjački štap priti na beraško palico; spala knjiga na dva slova ostalo je malo tistih, ki se s tem delom še ukvarjajo

spécial, e, aux [spesjal, sjo] adjectif poseben, specialen; strokoven; izjemen, izreden; nenavaden

autorisation féminin spéciale posebno dovoljenje, odobrenje
cas masculin spécial poseben, izjemen primer
dictionnaire masculin spécial strokoven slovar
édition féminin spéciale (d'un journal) posebna izdaja (časopisa)
envoyé masculin spécial d'un journal posebni dopisnik časopisa
mœurs féminin pluriel spéciales protinaravne (homoseksualne) nravi
train masculin spécial posebni vlak
avoir des goûts spéciaux imeti poseben okus
c'est un peu spécial to je malo čudno
le gouvernement a demandé des pouvoirs spéciaux vlada je zahtevala posebna, izredna pooblastila

spesa f

1. izdatek, strošek:
spesa grande, modesta, modica velik, skromen, zmeren izdatek
a spese di v breme, na račun (tudi pren.);
avere qcs. con poca spesa dobiti kaj poceni, z malo truda
non badare a spese zapravljati; pren. ne meniti se za ceno
essere di poca spesa pren. malo potrošiti
fare le spese di qcs. pren. plačati (za druge), nositi posledice

2. nakup

3. pog. (dnevna) nabava, nakup:
borsa della spesa nakupovalna torba
fare la spesa iti na trg, v trgovino
fare la cresta sulla spesa goljufati, krasti pri nakupovanju

4.
spese pl. stroški:
spese ordinarie, correnti tekoči stroški
lavorare per le spese delati za hrano in stanovanje
stare sulle spese plačevati za ločeno gospodinjstvo

spīrō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *speis-, *(s)pei̯s- pihati, dihati; prim. skr. picchōrā piščal, lat. spīritus, spīrāculum, sl. piskati; prim. tudi indoev. kor. *speus- v lat. pustula, gr. σπέος, σπήλαιον, σπῆλυγξ jama, duplina)

I. intr.

1. (za)pihati, (za)veti, (za)pihljati: Plin., Amm. idr., cum venti a Pontico mari spirant Cu., spirant aurae V., nec zephyros audis spirare secundos V., coepit … spirare valentius eurus O., notus, adverso tepidus qui spirat ab axe O., spirant flumina O., spirantibus flabris Lucr., austri clementius spirant Stat., spirat de litore Coo aura Lucan.; di, spirate secundi V. pošljite = (naklonite) ugoden veter; aura spiravit illi V. je pihnil (zapihal) vanj; pren.: quod si tam facilis spiraret Cynthia nobis Pr. = ko bi nam šla na roko; metaf. pihati, puhati, bruhati, buhati, hrumeti, bučati, vršati, vršeti, šumeti, vreti, peniti se: spirat … pectore flamma O., spirans immane V. strašno sopihajoč, ignibus spirare V. bruhati ogenj, veneno spirare Lucan. ali venenis spirare Val. Fl. puhati strup = ukvarjati se s strupom, freta spirantia V., quā vada non spirant V. kjer se buhajoči valovi ne razbijajo, spirant procellae Sen. tr., quid agam brumā spirante? Iuv., graviter spirantes hydrae V. sikajoče.

2. occ.
a) dihati, zajemati sapo, živeti: Cels., Cu., Plin. idr., vivere ac spirare Ci., dum quidem spirare potero Ci., ne spirare quidem sine metu possunt Ci., ab eo spirante defendi Ci., Catilina … repertus est, paululum etiam spirans S., quod spiratis, quod vocem mittitis, indignantur L., spirantīsque animos … misit Pr., cum spirantes mixtas hinc ducimus auras Lucr., quod querulum spirat Mart. tožeč vzdihuje; metaf. α) (še) dihati = (še) živeti, (še) biti živ, (še) utripati, (še) obstajati, (še) biti dejaven, (še) delovati: videtur Laelii mens spirare in scriptis Ci., spirante etiam re publicā Ci., spirat adhuc amor H., spirantia exta V. še utripajoče, še toplo, spirantes artus Sil., spirantīsque invenit artus Lucan., spirantia corpora Lucan., spirant venae Sen. tr. β) (o umetninah upodabljajočih umetnosti) navidezno dihati ali biti živ = biti videti kakor živ, biti poln življenja, biti posnet po življenju, biti upodobljen kot (kakor) resničen, biti odsev resničnosti, biti odslikava življenja (resničnosti): spirantia signa ali aera (kipi) V., spirantes referens subtemine vultus Sil., spirat picta tabella Mart., spirat Apellea redditus arte Mart.; tako tudi: lamentis veris et spirantibus Gell. (o igralcu).
b) biti navdan s pesniškim duhom (darom, navdihom), biti pesniško navdihnjen (navdahnjen), (navdušeno) pesniti, pesnikovati: quod spiro et placeo, tuum est (za to gre tebi hvala) H.
c) dehteti, dišati: thymbra graviter spirans V., semper odoratis spirabunt floribus arae Stat., seu spirent cinnama surdum (adv.) Pers. ali malo diši.
d) (o aspiratah) zveneti, doneti, glasiti se: dulcius Q.

3. metaf. alte spirare, altius spirare težiti visoko (višje), za visokimi (višjimi) cilji, visoko (višje) meriti, stremeti za visokim (višjim), za visokimi (višjimi) cilji: spirantibus altius Poenis Fl., alte spirantem Amm.; tudi brez adv.: ultra homines iam spirabat Amm. —

II. trans.

1. dihati: tenuem spirans animam Val. Fl. slabo dihati.

2. izdihniti (izdihavati, izdihovati), puhniti (puhati), izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): Cl. idr., tauri spirantes naribus ignem V., iugalīs … spirantīs naribus ignem V., equi spirantes naribus ignem Lucr., videres … flammam taetro spirantīs ore Chimaeras pascere naturam Lucr., veluti flammas spirantium (sc. boum) miraculo adtoniti L., venti semper frigora spirant V.; pren.: spirant mendacia folles (pljuča) Iuv.; occ. odda(ja)ti, od sebe da(ja)ti (duh, vonj), dišati po čem: comae divinum vertice odorem spiravere V., facies pinguia Poppaeana spirat Iuv. diši po … ; pren.: quae spirabat amores H. ki je razširjala (od sebe dajala) ljubezen, je izžarevala ljubezen, divinam spirare fidem (preroške izreke) Lucan.

3. vdihniti (vdihati, vdihovati, vdihavati): ficto corpori animam Lact.

4. metaf.
a) navdan biti s kakim duhom, biti navdihnjen (navdahnjen) od kakega duha, biti poln kakega duha: homo tribunatum etiam nunc spirans L. še zdaj navdahnjen od tribunskega duha, še zdaj poln tribunskega duha, totum spirant praecordia Phoebum Cl.; z acc. n. kakega adj.: spirat tragicum satis (sc. poëta Romanus) H. je dovolj navdihnjen s tragiškim duhom, v njem je dovolj tragiškega navdiha.
b) kazati: mollem spirare quietem Pr.
c) snovati, v mislih imeti, hoteti, hrepeneti po čem, zelo (močno) želeti kaj, nameravati, meriti na kaj, težiti za čim, k čemu, stremeti za čim, k čemu: tantum spirantes bellum Lucr., dum spirat ira sanguinem Sen. tr. diši po krvi; pogosto z acc. n. kakega adj. v sg. ali pl.: magnum spiramus Pr., magnum aliquid spirabit amor Val. Fl., maiora spirat Cu., spirare quiddam indomitum Fl., altiora, cruenta, vesanum Amm.
d) posnemati: fratris facta spirans Sil., fratrem spirat in armis Sil., spirantes proelia dira effigies Sil.

spit² [spit] samostalnik
pljuvanje; pljunek, slina; jezno pihanje (zlasti mačke); droben dež, dežek, rahlo sneženje; jajčeca nekaterih žuželk, zaplod, zapljunek, ličinka
figurativno kratka oddaljenost
pogovorno natančna podoba

spit and polish temeljito čiščenje in loščenje
a spit away malo proč (stran)
he is the dead spit of you podoben ti je kot jajce jajcu
he is the very spit of his father prav tak je kot njegov oče; izrezan oče je

spíti to drink up; to finish one's drink

malo preveč ga je spil he had a drop too much

splash [splæš]

1. samostalnik
brizg, brizganje, štrc, pljusk, obrizg; izbrizgnjena tekočina; brizglaj; madež od barve, blata itd.
ameriško, tehnično (vodni plaz za) plavljênje (debel)
pogovorno puder, šminka za obraz
pogovorno pozornost, senzacija

a splash of soda malo, nekoliko, brizgljaj sodavice
to make a splash figurativno zbuditi pozornost, povzročiti senzacijo

2. prehodni glagol
oškropiti, oštrcati, obrizgati (with z)
tehnično, ameriško splavariti (debla) po vodi
sleng potratno zapravljati
neprehodni glagol
štrcati, pljuskati (na vse strani), brizgati, pljusniti (v vodo); bresti, gaziti, čofotati po vodi

fields splashed with flowers s cvetjem posejana polja

3. prislov
čofotaje, pljuskaje

sprat [spræt]

1. samostalnik
zoologija sprat (vrsta slanika)
kolektivno sprati
hudomušno droben otrok
sleng kovanec za 6 penijev

to throw a sprat to catch a herring (mackerel, whale) figurativno vložiti malo, da bi dobili mnogo; ponuditi nekaj malega v upanju, da bomo za to dobili nekaj velikega; z majhnimi stroški mnogo dobiti

2. neprehodni glagol
loviti sprate

spretnost [é] ženski spol (-i …) die Geschicktheit; die Geschicklichkeit, die Fertigkeit; (govorna Sprachfertigkeit, ročna Handgeschicklichkeit, Handfertigkeit, Fingerfertigkeit); die Gewandtheit (jezikovna Sprachgewandtheit)
vozniška spretnost die Fahrkunst, das Fahrkönnen
osnovne spretnosti množina Grundfertigkeiten
z malo spretnosti mit etwas Geschick

sprinkling [spríŋkliŋ] samostalnik
škropljenje; kropljenje; pršenje, rosenje (dežja)
figurativno kapljica, trohica, mrvica, majhna količina, malce

a sprinkling of knowledge malo površnega znanja
a sprinkling of people par (nekaj) ljudi
whites with a sprinkling of blacks belci in tu pa tam kak črnec

Spur, die, (-, -en) sled (tudi figurativ); auf der Straße: vozni pas; Eisenbahn tir; Technik (Spurweite) osna razdalja; (ein wenig) Salz, Rum usw.: sled, kanček, za spoznanje; bei der Skifahrt: smučina; Technik von Fahrzeugen: kolotečina; äußere Spuren zunanji sledovi; Spur zurücklassen: X hat Spuren zurückgelassen po X-u so ostali sledovi; keine Spur figurativ niti sence, še malo ne; heiße Spur vroča sled; Spur halten Technik Fahrzeuge: držati smer; es gibt keine Spur von/es fehlt jede Spur ni (niti) sledu (von o) ; auf der Spur sein biti na sledi (čemu, komu); auf die Spur bringen spraviti na sled, napeljati na sled; auf die Spur kommen zaslediti, izslediti (kaj, koga); in Spuren v sledovih; in jemandes Spuren treten hoditi po stopinjah (koga); um eine Spur za senčico, za spoznanje

squint [skwint]

1. samostalnik
škiljenje; mežikanje; pogled od strani; skriven (hiter, bežen) pogled; pogledovanje (at na)
figurativno nagnjenje, tendenca (to, towards k)

to have a slight squint malo škiliti
I'll have a squint at the menu bom hitro pogledal (na) jedilni list

2. pridevnik
(redko) škilav, škilast; nezaupljiv, sovražen; poševen, kriv

3. neprehodni glagol
škiliti; od strani gledati; metati skrivne, nezaupljive poglede; škiliti (at za čem)
bežno pogledati; meriti (at na)
mežikati, na pol zapreti (oči)
prehodni glagol
zavijati, obračati (oči), bežno pogledati

to squint one's eyes škiliti, pogovorno mežikati

sta|ti⁵ (-nem) kosten
to veliko/malo stane das kostet viel/wenig, das ist teuer/preiswert
koliko stane …? wie teuer ist …?, was kostet …?
figurativno veliko/drago stati teuer zu stehen kommen
naj stane kolikor hoče es koste, was es wolle
to ne bo stalo celo premoženje das wird die Kuh nicht kosten
nič me ne stane es kostet mich keine Mühe

státi (stanem) coûter

drago stati coûter cher
malo stati ne pas coûter cher, être bon marché
to ga je veliko stalo cela lui a coûté cher (ali beaucoup d'argent), figurativno cela lui a beaucoup coûté, il l'a payé cher
koliko to stane? combien cela coûte-t-il (ali vaut-il)?, quel en est le prix?, familiarno combien ça coûte (ali ça vaut)?
naj stane, kar hoče coûte que coûte