Franja

aurum (vulg. ōrum Fest.) -i, n (iz *ausom; prim. sab. ausum = aurum, lat. aurōra)

1. zlato: auri venas penitus abditas invenimus Ci., candelabrum e gemmis auroque perfectum Ci., aurum infectum L., V., Dig., fert Britannia aurum et argentum et alia metalla T., indicium auri Plin. zlatosledna napoved; preg.: montes auri polliceri Ter. zlate gore obljubljati.

2. met. iz zlata izdelane stvari, zlatnina, zlato (namizno) posodje: Sen. ph., Q., auro et argento abundare Ci., caelatum aurum et argentum Ci. gravirano zlato in srebrno posodje, omne argentum, ebur, aurum, gemmas coëmere Ci. vse umetnine iz..., nec domus argento fulget nec auro renidet Lucr., auro cenare L. ob zlatem namizju; zlata čaša, zlato torilo: aurum plenum V., caelata in auro facta patrum V., bibere venenum in auro Sen. tr.; ἕν διὰ δυοῖν: pateris libamus et auro V. iz zlatih čaš; zlata posteljna (nočna) posoda: onus ventris auro excepit Lamp.; zlata žvala: (equi) fulvum mandunt sub dentibus aurum V.; zlat jarem: iungit equos auro genitor V.; zlata veriga, zlata zapona, zlato naglavje, zlatinje: Pl., oneratae veste atque auro Ter., aurum fulvum V., fatale O., dives pictāī (= pictae) vestis et auri V.; opletek, zlata mreža za lase: crines nodantur in aurum V.; zlate niti: fert picturatas auri subtemine vestes V.; zlata žica: stipat... argentum,... lebetas, loricam consertam hamis auroque trilicem V.; zlata pločevina: velatus auro vittisque iuvencus V. s pozlačenima rogovoma in okrašen z naglavnimi trakovi; zlat prstan: aestivum ali semenstre aurum Iuv. (prvega so nosili gizdalini le poleti na prstu, drugega pa vojaški tribuni, ki so pogosto služili le pol leta); zlato runo: auro heros Aesonius potitur O.; occ. kovano zlato, zlat denar, denar nasploh: aula onusta auri Pl., aurum Philippeum Pl., spondeo et mille auri Philippûm dotis Pl. 1000 Filipovih zlatov (gl. Philippus), vide, quaeso, ne qua lacuna sit in auro Ci., auri acervus H., auri sacra fames V., Polydorum obtruncat et auro vi potitur V., aurum signatum L., aurum et opes, praecipuae bellorum causae T.

3. pesn. pren.
a) zlata barva, zlati lesk: nubes radiis ardens lucis et auro V., anguis cristis praesignis et auro O., spicis nitido flaventibus auro Val. Fl.
b) zlati vek, zlata doba: subiit argentea proles, auro deterior O., quamvis redeant in aurum tempora priscum H.

auspicium -iī, n (auspex)

1. ptičegledje, ptičegledstvo, avspicij: in auspicio esse Ci. ali auspicio adesse L. kot avgur sodelovati pri..., adhibere aliquem in auspicium Ci., auspicio uti Ci., praeesse auspiciis Ci., auspicia concipere L. ukazati, naj se prirede avspiciji, auspicia observare L., auspiciis urbem condere Ci., L. na podlagi avspicijev, auspiciorum iura neglegere Ci., auspicia dissolvere Ci., auspicia dirimere Plin.

2. occ. pravica do prirejanja (opravljanja) avspicijev, ptičegledska pravica. Višji oblastniki (magistratus maiores): konzuli, pretorji in cenzorji so imeli neomejeno pravico opravljati avspicije, nižjim oblastnikom (magistratus minores) pa je bila ta pravica omejena: omnes magistratus auspicium iudiciumque habento Lex ap. Ci., propraetores auspicia non habent Ci., habere auspicium domi militiaeque L., quod nemo plebeius auspicia haberet L.; od tod auspicia deponere Ci. odložiti avspicije = odpovedati se pravici do avspicijev = odpovedati se oblasti.

3. pren.
a) nadpoveljstvo, nadpoveljništvo, vrhovno vodstvo (poveljstvo) (ker je imel le vrhovni poveljnik pravico do avspicijev o vojni): Pl., Vell., Plin., Suet., consulis imperio auspicioque Tabula ap. L., cuius ductu auspicioque vicissent L., recepta signa ductu Germanici, auspiciis Tiberii T., auspicium et imperium interim alii trade Cu., tuis auspiciis militamus Cu., pren.: te maioribus ire per altum auspiciis manifesta fides V. pod višjim vodstvom = pod Jupitrovim varstvom.
b) moč, pravica, pravo, oblast, volja, povelje: Vell., populum paribus regamus auspiciis V., meis ducere vitam auspiciis V. po svoji volji, tuisque auspiciis totum confecta duella per orbem H., illius auspiciis obsessae moenia pacem victa petent Mutinae O., fatorum auspiciis in eas sedes delati fuerant Iust.
c) začetek, uvod, nakana (ker so Rimljani pomembna državna dejanja začenjali z avspiciji): cuius ob auspicium infaustum lumina tot cecidere ducum V., auspicium castrorum Stat., auspicia belli a parricidio incipere ali auspicia regni a parricidio coepisse Iust. vojno (vladavino) začeti z...

4. met.
a) (pred)znamenje, rok: illa auspicia non egent interpretatione Ci., contra auspicia fieri Ci., auspicium utile, favens O., bonum Cat., melius Pl., Sil., optimum Ci., felix Iust., infelix Stat., auspicia secunda H., dubia L., auspicium vanum Pr., addicentibus auspiciis T., auspicium victoriae Cu., iidem (dii) auguriis auspiciisque... omnia laeta ac prospera portendunt L., auspicium facere L. (o ptičih), aves auspicium ratum fecere Ci. so dali veljavno znamenje, Galli... in auspicia pugnae hostias caedunt Iust.; od tod pesn. pren.: si... libido fecerit auspicium H. = nažene k novi odločitvi.
b) srečno podjetje, pridobljena zmaga: omnia auspicia regis Alexandri Iust.

auspicō -āre -āvī -ātum (auspex) ptičegledje, opazovanje ptic, avspicij(e) prirediti (prirejati), avspicij(e) opraviti (opravljati): magistratus publice cum auspicant Caecil. ap. Non.; čemu? za kaj? o čem? z dat.: lucro faciendo ego auspicavi in hunc diem Pl., ubi noctu in templum censurae auspicaverit Tabula censoria ap. Varr.; s super in abl.: id, super quo auspicaverunt Gell.; z gratiā in gen.: quod in eo monte Remus urbis condendae gratiā auspicaverit Gell.; z acc. = kaj kot avspicij dobiti ali sprejeti: auspicat auspicium prosperum Naev. ap. Non., eam (mustellam) auspicavi ego in re capitali mea Pl.; pren. (o rečeh) = naznanjati, prerokovati: hesternum illi imbrem lacrimas auspicasse Ap. Klas. le kot adj. pt. pf. auspicātus 3 =

1. po prirejenih (opravljenih) avspicijih otvorjen, slovesno otvorjen, posvečen: comitia L., auspicato in loco Ci.

2. srečno začet, srečen, blagonosen, ugoden: non auspicatos contudit impetus nostros H. = bogovom nevšečne, mrzke, auspicatis rei publicae ominibus uxorem ducere Vell., bellum male auspicatum Iust., urbi auspicatam sedem dare Iust., Venus auspicatior Cat., auspicatior arbor Plin., auspicatissimum exordium Q. ali initium T., quod erat auspicatissimum Plin. iun., urbs toto orbe auspicatissima Iust.; pogosto v absolutnem abl. auspicātō po prirejenih avspicijih, priredivši avspicij(e): colonia auspicato deducta Ci., auspicato rem publicam administrare Ci., auspicato comitiis centuriatis Murenam consulem renuntiavi Ci., auspicato urbem condere Ci., urbem auspicato inauguratoque conditam habemus L., auspicato magistratum creare L., sedes Iovis... auspicato a maioribus... condita T.

3. pren. ob ugodnem (dobrem) znamenju, pri dobri sreči, v dober čas, srečno: vide, ut ingrediare auspicato Pl., haud auspicato huc me attuli Ter., qui auspicato a Chelidone surrexisset Ci., auspicatius gigni, auspicatius mutare nomen Plin. Kot dep. auspicor -ārī -ātus sum

1. ptičegledje, opazovanje ptic, avspicij(e) prirediti (prirejati), avspicij(e) opraviti (opravljati): quod... in redeundo... auspicari esset oblitus Ci., quod auspicari tamquam dis... invisi negarentur posse L., Fabio auspicanti aves non addixere L.

2. pren. ob ugodnem (dobrem) znamenju, v dobro znamenje, dobro (srečno) zače(nja)ti, potem zače(nja)ti sploh; abs.: auspicandi gratiā tribunal ingredi T., lucubrare Vulcanalibus incipiebat, non auspicandi causā, sed studendi Plin. iun.; z acc.: et ingenium et adulescentiam praeclaro opere ausp. Val. Max., eum militiae gradum Vell. ali senatorium per militiam gradum ausp. Sen. ph. doseči, ausp. ab Idibus Ianuariis culturarum officia Col., vitam a (s) suppliciis Plin., iurisdictionem, militiam Suet., caedes civium ab Al-cibiade Iust.; z inf.: sic auspicabar in Virginem (aquam) desilire Sen. ph., ingredi famam auspicatus sum T., ausp. cantare Suet. — Star. soobl. ōspicor -ārī: Quadr. fr.

aussi [osi] adverbe tudi; (prav) tako; zato (tudi); vrh tega

il est aussi sympathique que sa sœur on je tako simpatičen kot njegova sestra
aussi vite que passible čim hitreje
Paul est venu et moi aussi Pavel je prišel in jaz tudi
moi aussi, je ne suis pas de son avis tudi jaz nisem njegovega mnenja
il est brutal, aussi tout le monde le fuit on je brutalen, zato tudi vsi beže pred njim
lui aussi bien que sa sœur préfèrent le thé au café on, kot tudi njegova sestra imata rajši čaj kot kavo
aussi riche soit-il naj bo še tako bogat
non seulement ... mais aussi ne samo ..., ampak tudi

austērus 3, adv. -ē (gr. αὐστηρός)

1. trpek, gorjup, rezek, oster: vinum Ca., Cels., vinum austerius Col., musta austera Q., herba austero sapore Plin., gustus austerior Col.

2. zamolkel: colores austeri Plin.; met. o slikarju: pictor austerior colore Plin. ki slika z bolj zamolklimi barvami, nekoliko trd v izbiranju barv, austerum genus Plin. trdi slog (v ulivanju medi), sonus Acr.

3. klas. le pren. mračen, čemeren, resen, strog, osoren, neprijazen: vir Pr., homo austerior et gravior Ci., senes austeri ac mites Q., austero more ac modo Ci., suavitatem habeat (orator) austeram et solidam, non dulcem et decoctam Ci., austera poëmata H. resne, poučne vsebine, austerus labor H. resen napor, austerae tabellae Pr. stroge glasovnice = stroga sodba, austera curatio Plin., agit mecum austere et Stoice Cato Ci., austerius agere cum aliquo Vulg. Od tod subst.
a) austērī -ōrum, m strogi sodniki: quibus (falsis voculis) tamen non modo austeri, sed... multitudo ipsa reclamat Ci.
b) neutr. pl. austēra et pressa delectant Plin. iun. — Soobl. austēris: Eccl.

autant [otɑ̃] adverbe (ravno) toliko, prav toliko, isto

deux fois autant dvakrat toliko
je travaille autant que je peux delam toliko, kot morem
d'autant za toliko
d'autant plus, moins toliko več(bolj), toliko manj
d'autant mieux toliko, tem bolje
je sais autant que vous toliko vem kot vi
autant dire prav tako bi se lahko reklo, lahko se torej reče, to se pravi
autant dire la vérité potem je vseeno, če povem resnico
autant que j'en puis juger kolikor morem presoditi
pour autant zato
autant que je sache kolikor vem
autant que possible kolikor mogoče
il est né autant de garçons que de filles rodilo se je prav toliko dečkov kot deklic
je n'ai pas autant de patience nimam prav toliko potrpljenja
ils sont autant que nous toliko jih je kot nas
c'est un homme mort ou autant vaut to je mrtev človek ali skoraj (mrtev)
autant il est charmant avec elle, autant il est désagréable avec nous kolikor je ljubezniv do nje, je neprijazen do nas
ces objets sont autant de merveilles ti predmeti so prava čuda
autant de têtes, autant d'avis (proverbe) kolikor glav, toliko mnenj
autant en emporte le vent (proverbe) to so prazne obljube, prazne besede

autel [otɛl] masculin oltar; histoire žrtvenik; figuré Cerkev, vera

maître-autel masculin glavni oltar
sacrifier sur l'autel de la patrie žrtvovati na oltar domovine
le trône et l'autel monarhija in Cerkev

autem, conj. adversativa, protivni veznik (prim. aut in gr. αὖ zopet)

1. izraža nasprotje = a, pa, nasproti (pa), z druge strani (po drugi strani): Croesus hostium vim sese perversurum putavit, pervertit autem suam Ci., Gyges a nullo videbatur, ipse autem omnia videbat Ci., honores quondam fuerunt rari et tenues, nunc autem effusi atque absoleti N.; v vprašanju: cur non de integro autem datum? Ci., sed quid ego haec autem nequiquam revolvo? V. pa... zopet.

2. izrečeno misel nadaljuje in razširja = pa, in, nadalje, namreč: unum (iter)..., angustum et difficile,...; mons autem altissimus impendebat Ci., hic... filium erudivit. Erat autem in puero praeter docilitatem ingenii summa suavitas oris N. Poseb.
a) kadar se kak pojem iz prejšnje misli ponovi, da se natančneje presodi ali pa zavrže kot neumesten in neprimeren ter popravi: Arsinoën, Stratum... fateris ab hostibus esse captas. Quibus autem hostibus? Ci., admoneri me satis est; admonebit autem nemo alius nisi rei publicae tempus Ci., num quis testis Postumum appellavit? Testis autem? Ci. kaj pa pravim „priča“? in Africam transcendes. Transcendes autem? L., Bactrianorum praetorem... ad se descendere iubet. Sunt autem Bactriani inter illas gentes promptissimi... Cu.
b) uvaja kakšno novo pomembno misel (zlasti v vzklikih in pri medmetih): heia autem inimicos Pl., ecce autem subitum divortium! Ci., totos dies Cleomenes perpotabat; ecce autem nuntiatur... Ci., quam brevi tempore quot et quanti poëtae, qui autem oratores exstiterunt! Ci. in posebno kaki govorniki!
c) uvaja vrinjeni stavek (parentezo): si qua praeterea sunt (credo autem esse multa) ab iis... quaeritote Ci., in primis foedera et leges (erant autem eae duodecim tabulae et quaedam regiae leges) conquiri iusserunt L.
č) krepi podrek v silogizmu: aut hoc (est) aut illud; non autem hoc; illud igitur Ci. Veznik autem pogosto stoji v zvezi z drugimi členicami: ast autem Ci. fr. a nasproti, sed autem Kom. toda nasproti, sed—autem V. pa—zopet (gl. pod 1.), et—autem in—nasproti: Pl., Lucr., in—pa: Sen. ph., Plin., et autem—et Plin., Q., Suet., Gell. pa i—i, et—et... autem Pl. i—i pa, neque—autem Pl., Cels. in pa ne, nec (neque)—neque autem Ci. ep., Lucr., Ap. niti—niti nasproti, neque autem—neque Cels., Sen. ph., Q. (p)a niti—niti, autem etiam Ci., Cels. pa tudi, nasproti pa tudi.

Opomba: Autem je najšibkejši protivni veznik in zato stoji praviloma kot naslonka na drugem mestu v stavku ali stavkovnem členu, na kakem drugem mestu pa le, kadar je uvedeni pojem izražen z več besedami: Ego autem maiore etiam quodam modo memoriam admiror Ci., pomerium... postmoerium interpretantur esse: est autem magis circamoerium L.; toda: medius ille autem, quem modicum... voco Ci., non possum autem dicere Ci., „qua de re agitur“ autem illud, quod multis locis in iurisconsultorum includitur formulis Ci.

autrui [otrɥi] masculin bližnji, drugi, drugi ljudje

agir pour le compte d'autrui delati na račun koga drugega
s'approprier le bien d'autrui prilastiti si tuje imetje
ne fais pas à autrui ce que tu ne voudrais pas qu'on te fit ne delaj drugim, česar ne bi hotel, da drugi tebi delajo

avallare v. tr. (pres. avallo)

1. ekon. dati aval

2. pren. jamčiti, potrditi:
le prove raccolte avallano la mia ipotesi zbrani dokazi potrjujejo mojo domnevo

avance [avɑ̃s] féminin, militaire napredovanje, prodiranje; prehitevanje; ugodnost; predzidje; commerce naplačilo, predujem, akontacija; pluriel ustrežljivost, poskusi približanja

à l'avance, d'avance, en avance, par avance vnaprej, (po)prej
la belle avance! kaj to koristi? čemu to?
avance des frais naplačilo za stroške
avance sur nantissement lombardno naplačilo
avance de caisse naplačilo v gotovini
paiement masculin d'avance vnaprejšnje plačilo
ma montre a de l'avance moja ura prehiteva
le train a 2 minutes d'avance vlak je prispel dve minuti prezgodaj
arriver en avance prezgodaj priti
avoir de l'avance sur quelqu'un biti spredaj pred kom
être en avance (pre)zgoden biti
faire des avances napraviti prvi korak za zbližanje
gagner de l'avance prehiteti
payer d'avance vnaprej plačati
faire une avance à quelqu'un dati komu naplačilo
obtenir une avance dobiti akontacijo

avancer [avɑ̃se] verbe transitif naprej pomakniti; pospešiti; forsirati; vnaprej plačati; trditi; verbe intransitif napredovati, naprej iti; štrleti (skala); prehitevati (ura)

avancer sa montre pomakniti svojo uro naprej
avancer son travail pospešiti svoje delo
il a avancé son retour predčasno se je vrnil
avancer de l'argent posoditi denar
prouvez ce que vous avancez dokažite, kar trdite
ne pas avancer d'une semelle ne iti izpod rok
avancer en âge starati se
avancer en rampant plaziti se naprej
s'avancer priti bliže, bližati se, priti
s'avancer trop predaleč iti
s'avancer péniblement z muko se vleči naprej
le jour s'avance dan gre h kraju
il s'avance jusqu'à prétendre ... tako daleč gre, da trdi ...
on s'était trop avancé pour reculer predaleč smo (že) šli, da bi šli nazaj

avant¹ [avɑ̃] préposition, adverbe pred; poprej

avant que, avant de preden
avant le lever du soleil pred sončnim vzhodom
la maison avant l'église hiša, ki stoji, pride pred cerkvijo
en avant naprej; spredaj
peu de temps avant quelques jours avant malo, nekaj dni poprej
avant tout predvsem, najprej, zlasti
avant peu v kratkem, kmalu
bien avant dans la nuit pozno v noč(i)
le jour d'avant prejšnji dan
en avant, marche! naprej, marš!
l'éclaireur marche en avant de la troupe izvidnik gre pred četo
mettre quelque chose en avant trditi kaj, sklicevati se na kaj
mettre quelqu'un en avant (figuré) postaviti koga spredaj in se skriti v zavetje za njegovo avtoriteto

avanti

A) avv.

1. naprej:
andare avanti iti naprej, napredovati, nadaljevati (tudi pren.);
vai avanti tu, io ti raggiungerò fra poco ti pojdi naprej, jaz pridem kmalu za tabo
il lavoro non va più avanti delo ne napreduje
così non si può andare avanti tako ne moremo več
vai avanti a leggere beri naprej
essere avanti negli studi, in un lavoro dobro napredovati, biti daleč pri študiju, pri delu
farsi avanti stopiti naprej; pren. uveljaviti se
mandare avanti la famiglia vzdrževati družino
mandare avanti un'azienda voditi podjetje
mandare avanti la baracca pren. voditi podjetje, prebijati se (družina, družba ipd.)
mettere le mani avanti pren. zavarovati se, iz previdnosti postaviti določene pogoje

2. redko prej:
avresti dovuto pensarci avanti na to bi moral pomisliti prej

3.
di qui in avanti, d'ora in avanti odslej

B) cong.

1.
avanti di, avanti che prej ko, preden:
mi ci volle un secolo avanti di partire, avanti che partissi celo večnost sem potreboval, da sem lahko odpotoval

2.
avanti che raje, kot da:
vorrei morire avanti che accettare una simile imposizione rajši umrem, kot da pristanem na takšen ukaz

C) prep.

1.
avanti a (redkeje kot davanti a) pred:
non osò parlare avanti ai superiori ni si upal govoriti pred nadrejenimi

2. pred (časovno):
avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
avanti l'alba pred zoro

Č) inter. naprej!:
Posso entrare? - Avanti! Lahko vstopim? - Naprej!
avanti! non ti offendere daj no, ne bodi užaljen!

D) agg. prejšnji:
l'avevo incontrato il giorno avanti srečal sem ga dan prej
l'anno avanti leto poprej

E) m šport napadalec

avanzare¹

A) v. intr. (pres. avanzo)

1. iti naprej, napredovati (tudi pren.):
avanzare a grande velocità napredovati z veliko hitrostjo
avanzare di grado pren. napredovati v položaju
avanzare negli anni biti v letih
avanzare negli studi biti daleč s študijem
il nemico avanzò sino al fiume sovražnik je napredoval do reke

2. pog. gledati, moleti:
la gonna avanza dal cappotto krilo gleda izpod plašča

B) v. tr.

1. prekositi, prekašati, preseči, biti pred (tudi pren.):
avanza tutti nella corsa v teku je pred vsemi
avanzare qcn. in autorità, in dottrina prekašati koga v avtoriteti, v znanju

2. povišati:
avanzare qcn. di grado povišati koga v položaju, postaviti ga na višji položaj

3. preložiti, prelagati; prestaviti; pomakniti, pomikati (naprej):
avanzare le trincee pomakniti naprej strelske jarke
avanzare un lavoro pren. napredovati z delom

4. predložiti, predlagati:
avanzare una richiesta izraziti zahtevo
avanzare delle scuse izgovarjati se, opravičevati se

C) ➞ avanzarsi v. rifl. (pres. mi avanzo) iti, stopiti naprej, bližati se:
s'avanzò di alcuni passi stopil je nekaj korakov naprej
la primavera s'avanza pomlad se bliža

avanzare²

A) v. tr. (pres. avanzo)

1. dolgovati, biti dolžan:
non avanzo nulla da nessuno nikomur nisem ničesar dolžan
avanzare ventimila lire da qcn. biti komu dolžan dvajset tisoč lir

2. redko prihraniti

B) v. intr.

1. ostati:
è avanzato del pane ostalo je nekaj kruha

2. biti v izobilju, obilo, na pretek:
le provviste avanzano zalog je v izobilju

avec [avɛk] préposition s, z; familier povrhu, s tem

d'avec od
et avec cela (ça), madame? sicer še kaj, gospa? (v trgovini)
ils sont toujours l'un avec l'autre vedno sta skupaj
avec la nuit ko pade noč
se lever avec le jour vstati z dnevom
être docile avec ses parents ubogati starše
avec tout cela pri vsem tem, kljub vsemu temu
tout s'arrange avec le temps sčasoma, v teku časa se vse uredi
vous venez avec? (familier) greste z nami?
faire connaissance avec quelqu'un seznaniti se s kom
avec elle on ne sait jamais à quoi s'en tenir pri njej človek nikoli ne ve, pri čem je
être bien, mal avec quelqu'un biti s kom v dobrih, slabih odnosih
prendre des leçons avec quelqu'un imeti učne ure pri kom
distinguer l'ami d'avec le flatteur razlikovati prijatelja od prilizovalca
il a divorcé d'avec sa femme ločil se je od žene
déjeuner d'avec du chocolat zajtrkovati čokolado
il a pris son parapluie et il est parti avec vzel je svoj dežnik in odšel (z njim)
avec cela que vous ne le saviez pas! (familier) neverjetno, nemogoče, da tega niste vedeli
il est sorti sans manteau, et avec ça il était enrhumé šel je ven brez plašča in vrh tega je imel še nahod

avenant, e [avnɑ̃, t] adjectif prijazen, ustrežljiv

à l'avenant ustrezno, podobno, prav tako (temu) primerno
le cas avenant que v primeru da
et le reste à l'avenant in tako vse ostalo

aveō² (haveō) -ēre (punska izpos.), klas. le v inf. (h)avēre in imp. (h)avē (= vive, χαῖρε), (h)avēte (= avō: Pl.), (h)avētō kot pozdrav ob prihodu = blagor ti (vam)! pozdravljen(i)! zdrav(o)! ob slovesu = zdrav(i)! zdravo! zdrav(i) bodi(te)! zdrav(i) ostani(te)! zdravstvuj(te)! srečno! zbogom! avēre zdrav biti, zdravstvovati v zvezi (aliquem) avere iubere reči koga pozdraviti, pozdravljati koga: Caesar... simul atque Have mihi dicit, statim... exposuit Caelius in Ci. ep., haveto Catilinae ep. ap. S., cum proclamantibus naumachiariis: „Have imperator, morituri te salutant!“ respondisset... Suet., exprimere ave Latinum χαῖρε non potest Graecum Mart., Marcus avere iubet Mart.; o jutranjem pozdravu: matutinum have Mart., mane tibi pro me dicet haveto liber Mart.; kot pozdrav mrtvim: in perpetuum, frater, ave atque vale Cat.; šele v pozni lat. tudi npr.: aveo et avebo zdravstvujem in bom zdravstvoval.

avere^*

A) v. tr. (pres. hō)

1. imeti (tudi pren.):
avere i capelli grigi imeti sive lase
avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
avere moglie imeti ženo, biti oženjen
avere vent'anni imeti dvajset let
avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
averla vinta uspeti v čem

2. (v zvezi s samostalnikom)
avere coraggio biti pogumen
avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
avere male boleti:
ho male al piede boli me noga
avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
avere timore bati se
avere caro qcn. koga imeti rad
avere caro biti drago:
avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
avere a mente spomniti se
aversela, aversela a male biti užaljen
avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
avere a vile prezirati
avere in animo nameravati
avere in odio sovražiti
avere in onore častiti, čislati

3. imeti, držati:
avere in tasca imeti v žepu
avere le mani in pasta biti vmešan
avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

4. nositi, oblačiti:
aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
avere una promozione napredovati (v službi)
avere un premio prejeti nagrado
hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

6. kupiti, prejeti, iztržiti:
ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

7. čutiti:
ne ebbi pietà zasmilila se mi je
ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
avere fede verjeti, zaupati
avere speranza upati
avere fame, sete biti lačen, žejen
avere sonno biti zaspan
avere bisogno (di) potrebovati
avere paura (di) bati se (česa)
avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
ho un forte mal di testa močno me boli glava
avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
avere la luna biti slabe volje

9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

11. biti:
non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

B) m

1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

2. ekon. kredit, v dobro:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro