Franja

Pēgasus¹ in Pēgasos: O. (acc. -on) -ī, m (Πήγασος „studenčni konj“, prim. gr. πηγή) Pégaz, krilati konj, ki je nastal iz krvi od Perzeja obglavljene Gorgone Meduze in z udarcem svojega kopita odprl na Helikonu izvir Hipokrena (= „konjski izvir“), ki je navduševal k pesništvu in petju: C., H., Hyg.; apel.: o hominem fortunatum, qui eiusmodi nuntios seu potius Pegasos (krilate, urne sle) habeat! Ci.; Pégaz kot ozvezdje: Hyg.; kot ime mitoloških krilatih konjev v Etiopiji: Plin. — Od tod adj. Pēgasēius 3 (Πηγασήϊος) pégazovski, pesn. = pesniški: melos Pers. Pēgasēus 3 (Πηγάσειος) pégazovski, Pégazov: Plin., Cl., volatus Cat., Pegaseo gradu Sen. tr. s „krilatim“ korakom = z urnim (s pospešenim) korakom. Pēgasis -idis, f (Πηγασίς) pégazovska: Mart., undae O. izviri Muz (npr. Hipokrena, Aganipa); pl. subst. Pegasides -um, f Pegazíde = Múze: O., Pr.; toda Pegasis Oenone O. studenčna nimfa, povodkinja.

Pelagonēs -um, m (Πελαγόνες) Pelagónijci, pleme v severni Makedoniji: L., Plin.; njihova dežela Pelagonia -ae, f (Πελαγονία) Pelagónija: L.; enako ime ima tudi njihovo glavno mesto (zdaj Bitola ali Monastir): L.

Pelatēs -ae, m (Πελάτης) Pelát, moško ime: O.

pelion -a -on (gr. πελιός modrikast, bled) modrikast, ime za vrsto čapelj: Plin.

Pelops -opis, m (Πέλοψ) Pélops, Tantalov sin, oče Atreja in Tiesta, Niobin brat. Oče ga je zaklal za obed bogovom, ki pa so ga zopet oživili in mu ramo, ki jo je Cerera pojedla, nadomestili s slonokoščeno: Enn. ap. Ci., H., Ci., Sil., Stat., Hyg., umero Pelops insignis eburno V. — Od tod adj.

1. Pelopēus 3 (Πελοπεῖος)
a) Pélop(s)ov: domus Pr., Agamemnon Pr. Pelop(s)ov vnuk, Orestes Lucan. Pelop(s)ov pravnuk.
b) pesn. = peloponéški, peloponézijski: phalanx Stat. argivska vojska, moenia V. = Argos, regna Sil. = Peloponez; subst. Pelopēa -ae, f Pelopêja α) Pelop(s)ova vnukinja, Tiestova hči: O., Cl. β) naslov neke tragedije: Iuv., Mart.

2. Pelopēïus 3 (Πελοπήϊος)
a) Pélop(s)ov: Atreus O. Pelop(s)ov sin, virgo O. = Ifigenija, Pelopeia (Pelopeja, ženska iz Pelopove rodovine) credar O., arva O. frigijske (kjer je bil Pelops rojen).
b) pesn. peloponéški, peloponézijski: oppida Cl., regna Stat. = Peloponez, sedes Sen. tr. prestolnica korintskega vladarja Kreonta.

3. Pelopius 3 (Πελόπιος) Pélop(s)ov: domus Sen. tr.; subst.
a) Pelopia -ae, f Pelópija = Pelop(s)ova vnukinja, Tiestova hči: Serv., Hyg.
b) Pelopius -iī, m Pelópij, ime sužnja: Ci. ep.

4. Pelopēïas -adis, f (Πελοπηϊάς) Pélop(s)ova, pélopska, peloponéška, peloponézijska: Mycenae O.

5. Pelopēïs -idis, f (Πελοπηΐς) = Pelopeias: undae O.; subst. Pelopēidēs -um, f Pelopéide = argívske žene: Stat. Patron. Pelopidae -ārum (-ûm), m (Πελοπίδαι) Pelopídi, Pelop(s)ovi potomci (in sorodniki), razvpiti in zloglasni zaradi svoje brezbožnosti in krutosti: Acc. fr., Ci., Hyg.

Pepuzītae -ārum, m pepuzíti, heretiki, imenovanih tudi Montanistae; ime so dobili po frigijskem mestu Pepuza: Cod. I.

perdīcium -iī, n (gr. περδίκιον) bot. ime več rastl.

1. perdíkij, neka neznana rastl., ki je rasla v Egiptu: sponte nascentium quaedam numerosiora sunt radice quam folio, ut spalax, perdicium, crocum Plin. (19, 99), perdicium et aliae gentes quam Aegyptii edunt Plin. (21, 102).

2. parténij: parthenium alii leucanthes, alii amaracum vocant, Celsus apud nos perdicium et muralem Plin. (21, 176).

3. „jerebičnica“, materine drobtinice, krišína, starejše mušnica (Parietaria officinalis Linn.): helxinen aliqui perdicium vocant, quoniam perdices ea praecipue vescantur, alii sideritem, nonnulli parthenium Plin. (22, 41).

Peribōmius -iī, m (Περιβώμιος) Peribómij, ime nekega nesramnega človeka: Iuv.

perileucos -ī, m (gr. περίλευκος okrog in okrog bel) perilévk, ime nekega nam neznanega dragulja: Plin.

Perilla -ae, f Períla, izmišljeno ime ženske, sicer imenovane Metéla (Metella): O., eadem igitur opera accusent C. Catul[l]um, quod Lesbiam pro Clodia nominarit, et Ticidam similiter, quod quae Metella erat Perillam scripserit Ap.

Perperna (L., Fl.), Perpenna (N., T., Iust.) in Prepe(r)na -ae, m Perpé(r)na, moško ime, npr.

1. M. Perpenna Mark Perpena, ki je l. 130 premagal Aristonika: T.

2. M. Perperna Mark Perperna, Sertorijev naslednik l. 72: N., L.

Persa -ae, f (Πέρση) Pêrza

1. Okeanida, Helijeva soproga, mati Ajeta, Kirke, Pazifaje, Hekate idr.: Hyg. — Od tod
a) metron. Persēïs -idis (-idos), f (Περσεΐς) Perzéida, Perzina hči = Hekata: Stat. ali = Circa: Val. Fl.; pri Ci. = Perza; kot adj. = čarovniška: herbae O.
b) adj. Persaeus 3 ali Persēïus 3 (Περσήϊος) Pêrzin: Val. Fl.

2. ime nekega psička: Ci.

Persius 3 Pérzij, ime rim. rodu.

1. C. Persius Gaj Perzij
a) zmagovalec nad Tarentčani (l. 210): L.
b) govornik, Lucilijev sodobnik: Ci.

2. A. Persius Flaccus Avel Perzij Flak, satirik iz obdobja cesarja Nerona: Mart., Q. Od tod adj. Persiānus 3 Pérzijev: Lact., Persianum illud Lact. tisti (znani) Perzijev izrek, P. aquae Ap. Perzijeve toplice (menda pri Kartagini, imenovane po nekem neznanem Perziju).

pet¹ [pet] pridevnik
najljubši, razvajen

pet aversion najbolj zoprna stvar, odpor do česa
pet dog naročen psiček
pet name ljubkovalno ime

Petīlius 3 Petílij(ev), ime rimskega rodu: lex L. Od tod Petīliānus 3 Petílijev: regna Mart. (po nekem neznanem Petiliju).

petit, e [pti, t] adjectif majhen; slab, nežen; mlad; nepomemben; malenkosten; figuré, familier ljub; masculin malček; majhen človek; mladič (živali)

petit à petit po malem, polagoma
en petit v malem
au petit jour ob prvem dnevnem svitu
petits bagages masculin pluriel ročna prtljaga
petite amie féminin ljubica
petit blanc masculin navadno belo vino
petit marchand masculin mali trgovec
petites marchandises féminin pluriel kosovno blago
petit monde masculin, petites gens féminin pluriel mali ljudje
petit nom masculin krstno ime
petite vitesse vozno blago
les tout-petits dojenčki, deteta
chercher la petite bête (familier) iskati malenkostno napako pri kom (da bi ga ponižali)
être aux petits soins pour quelqu'un biti zelo pozoren do koga

petra¹ -ae, f (tuj. πέτρα) skala, peč (čisto lat. saxum): Enn. ap. Fest., Cu., Sen. tr., Plin., Gell. — Kot nom. propr. Petra -ae, f Pétra, ime več mest:

1. glavno mesto Kamnite Arabije: Plin. — Od tod adj. Petraeus 3 (Πετραῖος) pétrski: Arabia Plin.

2. mesto na Siciliji, pri Sil. imenovano Petraea (zdaj Casal della Pietra); preb. Petrīnī -ōrum, m Petráni (Petríni): Ci., Plin.

3. mesto v Pieriji: L.

4. mesto v Trakiji: L.

5. obrežno mesto v rimski Iliriji: C.

petraeus¹ 3 skalen, v (na) skalah se nahajajoč, na skalah rastoč: brassica Plin. — Kot nom. propr. Petraeus -ī, m Petráj, ime nekega Kentavra: O.

Petrēius 3 Petréj(ev), ime plebejskega rodu. Poseb. znan je M. Petreius Mark Petrej, ki je premagal Katilinove pristaše pri Fezulah in bil Pompejev legat v Hispaniji 54—49, poražen pri Tapsu l. 46: C., Ci., S. — Od tod adj. Petrēiānus 3 Petréjev: auxilium Auct. b. Afr.

Petrōnius 3 Petrónij(ev), ime plebejskega rodu.

1. P. Petronius Publij Petronij, namestnik v Egiptu l. 24: T.

2. P. Petronius Publij Petronij, v času cesarja Tiberija namestnik v Aziji, v času Kaligule legat v Siriji: T.

3. Petronius Turpiliānus Petronij Turpilijan, za časa cesarja Nerona legat v Britaniji: T.

4. C. ali T. Petronius Arbiter, Gaj ali Tit Petronij Arbiter, zaupnik cesarja Nerona, njegov razsodnik dobrega okusa (arbiter elegantiae), pisatelj, avtor fragmentarno ohranjenega romana Satiricon: T. — Od tod adj.
a) Petrōnius 3 Petrónijev: lex (o sužnjih) Icti.
b) Petrōniānus 3 Petrónijev, petrónijski, petronijánski: Albucia Fulg.