Franja

dudeln igrati na dude; monotono in dolgotrajno peti/igrati; einen dudeln zvrniti ga (kozarček)

duhòvati dùhujēm biti duhovni oče, spovedovati: ne bi li mu grijeh duhovao ali ga ne bi odvezal od greha

Dumme, der, (ein -r, -n, -n) neumnež; der Dumme sein ostati z dolgim nosom; jemanden den Dummen machen lassen izigrati (koga); er macht den Dummen izigrali so ga

dure [dür] féminin; (familier)

coucher sur la dure spati na goli zemlji, na trdih tleh
en dire de dures à quelqu'un povedati komu nekaj krepkih, ostro ga ošteti
(familier) en faire voir de dures à quelqu'un grdó ravnati s kom, trpinčiti koga
en voir de dures imeti težko življenje

dust¹ [dʌst] samostalnik
prah
britanska angleščina smeti
botanika cvetni prah
sleng denar
figurativno zemlja
figurativno posmrtni ostanki

to bite the dust zgruditi se ranjen ali mrtev, iti v krtovo deželo
to kick up (ali make, raise) a dust vzdigniti prah, razburiti
to throw dust into s.o.'s eyes vreči komu pesek v oči, slepiti ga
to shake the dust off one's feet jezen oditi
ameriško to give the dust to s.o. prehite(va)ti koga
ameriško to take s.o.'s dust zaostajati
to lick the dust prilizovati se
honoured dust posmrtni ostanki
in the dust ponižan
to make the dust fly švigniti, energično nastopiti
down with the dust! denar na roko!
humbled in (ali to) the dust ponižan
to fall to dust razpasti

dúša (-e) f

1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa

5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo

duši|ti¹ (-m)

1. kdo koga: abdrosseln, würgen; figurativno niederhalten, knebeln; svobodo: unterdrücken

2. (zmanjševati) abdrosseln; tehnika drosseln, (izolirati) dämmen, zvok: dämpfen; (gasiti) löschen

3.
duši me ich bekomme keine Luft, ich drohe zu ersticken
od vročine: es ist stickig heiß
dušiti koga an Atemnot leiden (duši ga er leidet an Atemnot)

dušíti (-ím)

A) imperf. ➞ zadušiti

1. soffocare, asfissiare:
dim, kašelj jok ga duši il fumo, la tosse, il pianto lo soffoca
impers. v grlu me duši mi sento soffocare in gola
(moriti z onemogočanjem dihanja) soffocare:
jetnike so dušili v plinskih celicah i deportati venivano soffocati nelle camere a gas

2. pren. (ovirati, preprečevati) soffocare, reprimere:
vlada duši stavke il governo soffoca gli scioperi
dušiti jezo reprimere la rabbia

3. (zmanjševati jakost zvoka) smorzare, attutire; abs. silenziare:
trava je dušila korake l'erba attutiva il rumore dei passi

4. (gasiti) spegnere

5. gastr. stufare

B) dušíti se (-ím se) imperf. refl. soffocare, soffocarsi

dvá (-é -é) numer.

1. due:
ena in ena je dve uno più uno fa due
korakati po dva in dva marciare in fila per due
delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
pejor. stara dva i genitori
otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due

2. dva, tri (za izražanje približnosti):
že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana

3. (izraža manjšo količino) due:
do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
imeti dve bradi avere il doppio mento
držati se v dve gube essere, stare piegato in due
pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi male fa, male aspetti

dvákrat twice; two times

dvákrat dva je štiri twice two is four
dvákrat toliko twice as much
on je dvákrat starejši od mene he is twice my age
on je dvákrat bogatejši od tebe he is twice as rich as you
danes sem ga dvákrat videl I have seen him twice today
ne si pustiti dvákrat reči česa not to need to be told a thing twice
dvákrat boljši twice as good
dvákrat (dobro) kaj premisliti to think twice about something
dvákrat (ponovno) povedan twice-told

dvóm (-a) m dubbio; incertezza, perplessità, esitazione;
dvomi ga mučijo, obhajajo è tormentato, assalito dai dubbi
rahel dvom se ga loteva è preso da un dubbio
znebiti se dvomov, pregnati dvome liberarsi dei dubbi
dogodek, ki zbuja dvome o čem fatto che induce a dubitare di
filoz. metodični dvom dubbio metodico
verski dvomi dubbi di natura religiosa
ni dvoma, brez vsakega dvoma senza dubbio, indubbiamente

dvoriti glagol
1. (osvajati) ▸ udvarol valakinekPol leta ji je vztrajno dvoril in jo zasipaval z dragimi darili, preden ga je uslišala. ▸ Kitartóan udvarolt neki és drága ajándékokkal halmozta el fél éven keresztül, mire elfogadta a közeledését.
Moški so povsod strmeli vanjo in ji odkrito dvorili. ▸ A férfiak mindenhol megbámulták és nyíltan udvaroltak neki.
Samec samici dvori z različnimi gibi in razkazovanji ter seveda z glasnim oglašanjem. ▸ A hím különböző mozdulatokkal kelleti magát és persze nagy lármát csapva udvarol a nősténynek.

2. pogosto v političnem kontekstu (dobrikati se) ▸ udvarol valakinek, približek prevedka ▸ igyekszik belopni magát a szívébeDemokratska predsedniška kandidata Hillary Clinton in Barack Obama dvorita delavskemu razredu. ▸ A demokrata jelölt Hillary Clinton és Barack Obama a munkásosztály szívébe igyekszik belopni magát.

dvoumnost samostalnik
1. (nejasnost) ▸ kétely, kétértelműségDejal je še, da je sporazum usklajen in odpravlja vsa vprašanja, ki so v preteklosti dopuščala dvoumnosti in različne interpretacije. ▸ Elmondta, hogy a megállapodást egyeztették és minden olyan részletet kiküszöböltek, amelyek a múltban kételyeket ébresztettek és eltérő értelmezéseket tettek lehetővé.

2. (dvoličnost) ▸ képmutatás
Podobno kot drugje mora OZN tudi tu zakrpati prepad, ki ga je za seboj pustila dvoumnost mednarodne politike. ▸ Ahogy másutt, az ENSZ-nek itt is át kell hidalnia a szakadékot, amelyet a nemzetközi politika képmutatása hagyott maga után.

đákov -a -o dijakov: -e dužnosti u školi; Đakova buna upor zatiranih kmetov 1824/25 v rudniških in nekaterih drugih nahijah, ki ga je vodil Miloje Popović Đak

đakòvānje s dijakovanje: đakovanje carevanje čez dijaško življenje ga ni

earshot [íəšɔt] samostalnik
slišanj

out of earshot predaleč, tako da ga ne moremo slišati
within earshot precej blizu, dovolj blizu, da ga lahko slišimo, na slišaj

éblouir [ebluir] verbe transitif (za)slepiti; bleščiti; premamiti, zapeljati; fascinirati, očarati, (popolnoma) prevzeti

le conducteur a été ébloui par les phares d'une voiture šoferja so preslepile luči nekega avtomobila
se laisser éblouir dati se (pre)slepiti
il m'a ébloui par ses promesses premamil me je s svojimi obljubami
son propre succès l'a ébloui njegov uspeh ga je naredil ošabnega

ēcco avv. glej!, lej!, na!:
ecco il treno che arriva glej, vlak prihaja
quand'ecco naenkrat pa; (v odgovorih pomeni potrditev)
Maria! - Ecco! Marija! - Že grem!
Dov'è l'ombrella? - Ecco! Kje je dežnik? - Na ga
ecco fatto končno
eccoci arrivati tu smo, pa smo prišli
ecco, ti comporti da sciocco vedeš se neumno

échafaud [ešafo] masculin morišče; figuré smrtna kazen; stavbni oder

le coupable risque l'échafaud krivec je v nevarnosti, da ga doleti smrtna kazen (pod giljotino)
monter à l'échafaud iti na morišče, pod giljotino
finir sur l'échafaud končati na morišču