blessant, e [blɛsɑ̃, t] adjectif žaljiv; aroganten
parole féminin blessante žaljiva beseda
Zadetki iskanja
- blessé, e [blɛse] adjectif ranjen; odrgnjen, ožuljen; poškodovan; figuré užaljen, razžaljen; masculin ranjenec, poškodovanec
blessé grave, léger, de guerre težek, lahek, vojni ranjenec
blessé dans un accident d'auto poškodovan, ranjen v avtomobilski nesreči
avoir les pieds blessés imeti ožuljene noge - bleu, e [blö] adjectif moder, sinji, višnjev
bleu clair, foncé, pâle, horizon svetlo, temno, bledo, nebesno moder
bas masculin bleu (figuré) učenjakarica
bifteck masculin bleu le na površini pečen biftek
bibliothèque féminin bleue zbirka pravljic
conte masculin bleu pravljica
colère féminin bleue huda jeza
cordon masculin bleu (figuré) dobra kuharica
enfant masculin bleu na srcu bolan otrok
maladie féminin bleue bolezen srca, ožilja
ruban masculin bleu modri trak, simbol najhitrejše vožnje čez severni Atlantik
peur féminin bleue smrten strah
vin masculin bleu slabo rdeče vino
zone féminin bleue mestni pas z omejenim parkiranjem
yeux masculin pluriel bleus modre oči
avoir du sang bleu biti plemiškega rodu
être bleu de froid biti ves moder od mraza
en être bleu biti začuden (ob tem) - bleuté, e [blöte] adjectif modrikast
- blindé, e [blɛ̃de] adjectif zavarovan z jeklenim oklepom, blindiran, oklopen; figuré utrjen, neobčutljiv, imun; figuré pijan; masculin oklopni bojni voz
division féminin blindée oklopna divizija
train masculin blindé oklopni vlak
voiture féminin blindée, véhicule masculin blindé oklopno vozilo, oklopni voz - blísk (-a) m
1. fulmine; baleno:
slepeč blisk un fulmine abbagliante
blisk in grom fulmini e tuoni
planiti kakor blisk piombare come un fulmine
2. bagliore, lampo:
blisk reflektorjev il bagliore dei riflettori - blískati | blískati se (-am (se))
A) imperf. refl.
1. lampeggiare:
svetilnik se bliska v noči il faro lampeggia nella notte
fotografi bliskajo z aparati le macchine dei fotoreporter lampeggiano
2. tr. fare segnalazioni (con lampi di luce)
3. ekspr. fulminare (con gli occhi, lo sguardo):
bliskal je z očmi po prisotnih con gli cocchi fulminava i presenti
4. risplendere, rilucere
B) blískati se (blíska se) impers. lampeggiare, balenare:
bliskalo se je in grmelo lampeggiava e tuonava
ekspr. kolne, da se bliska bestemmia come un turco
ekspr. tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi lo bastonano tanto da fargli vedere le stelle - blízek (-zka -o) adj. knjiž. prossimo, affine, consimile:
blizek in prijateljski narod popolo affine e amico - blízu
A) adv.
1. (izraža majhno razdaljo) vicino; appresso:
tu blizu ni nikogar qui vicino non c'è nessuno
pogledati od blizu guardare da vicino
priti blizu farsi vicino, venire vicino, appresso; avvicinarsi
ne dati komur blizu essere inavvicinabile
pren. ne moči komur blizu essere inattaccabile
priti od blizu in od daleč venire da ogni dove
2. (izraža majhno časovno oddaljenost) vicino (adv., adj.):
pomlad je blizu la primavera è vicina, si avvicina
3. (izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost) vicino (adj.), affine (adj.):
ta država nam je blizu in prijateljska un paese amico e a noi vicino
tisk, ki je blizu vladi la stampa vicina al governo
4. (skoraj) quasi; circa:
tehta blizu dve kili pesa quasi due chili
rod je blizu na tem, da izumre la famiglia sta per estinguersi, è prossima a estinguersi
B) prep.
1. (za izražanje majhne razdalje) vicino a, presso, verso:
vas blizu Kranja un villaggio presso, verso Kranj
2. (za izražanje majhne časovne oddaljenosti) verso; su; prossimo a:
blizu jutra verso il mattino
blizu osmih verso le otto
mož je blizu šestdesetih l'uomo è prossimo alla sessantina, sulla sessantina
načrt je blizu uresničenja il progetto sta per essere realizzato
3. (za izražanje približevanja določeni meri) su:
tehta blizu centa pesa sul quintale - blížati se (-am se)
A) imperf.
1. (prihajati bliže v prostoru, časovno) avvicinarsi, farsi vicino; essere vicino, prossimo:
boječe se bližati avvicinarsi timidamente
bliža se božič Natale è vicino
bliža se tridesetim è prossimo alla trentina
2. bližati se koncu, kraju (se) stare per:
dan se bliža koncu la giornata sta per finire
bliža se mu konec sta per morire
sezona se bliža vrhuncu la stagione turistica è al culmine
3. knjiž (postajati podoben, soroden) essere vicino, avvicinarsi:
bližati se idealu avvicinarsi all'ideale
B) bližati imperf. tr. šport. (pri balinanju) accostare - blížji (-a -e) adj.
1. vicino, prossimo:
bližje predmete vidim bolje kot oddaljene gli oggetti vicini li vedo meglio di quelli lontani
2. affine; intimo; (spiritualmente, emotivamente) vicino:
slovaščina je češčini najbližji jezik lo slovacco è la lingua più affine al ceco
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji ognuno bada prima ai fatti propri - bloc [blɔk] masculin blok; klada; kup, sklad; figuré velika količina; celota; politična koalicija; populaire ječa, zapor
bloc de caisse, à calendrier, à dessin blagajniški, koledarski, risalni blok
bloc des gauches (politique) združena levica
bloc de marbre blok, klada marmorja
bloc erratique eratična skala
bloc de papier à lettres blok pisalnega papirja
à bloc popolnoma, temeljito
en bloc v celem, (vse)vprek, vse skupaj
gonflé, e à bloc polno napihnjeno (kolo); figuré, familier hraber, smel
faire bloc tvoriti blok, trdno skupaj držati, združiti se
fermer les robinets à bloc popolnoma zapreti pipe
fourrer quelqu'un au bloc vtakniti koga v ječo, v zapor
travailler à bloc (familier) delati ko konj - bloccare
A) v. tr. (pres. blōcco)
1. blokirati; zapreti, zapirati; zapreti prehod, preprečiti izhod:
una frana ha bloccato la strada plaz je zaprl cesto
2. zaustaviti, preprečiti gibanje:
la polizia bloccò il corteo dei dimostranti policija je zaustavila sprevod demonstrantov
bloccare un tiro a rete šport ubraniti strel na vrata
3. ekon. blokirati, zamrzniti:
bloccare i prezzi zamrzniti cene
bloccare un conto blokirati račun
B) v. tr. v. intr. polit. osredotočiti se:
bloccare su un solo candidato, su un'unica lista osredotočiti se na, podpirati enega samega kandidata, eno samo volilno listo
C) ➞ bloccarsi v. rifl. (pres. mi blōcco) zaustaviti se:
il motore si è bloccato motor se je zaustavil - blond, e [blɔ̃, d] adjectif plavolas, svetlolas, blond, plav; svetlo rumen; masculin blondinec, plavolasec, svetlolasec; blond barva; féminin blondinka, plavolaska; svilene čipke
(bière) blonde svetlo pivo, čaša svetlega piva
(cigarette féminin) blonde féminin cigareta iz svetlo rumenega tobaka
courtiser la brune et la blond vsem dekletom dvoriti - blondin, e [blɔ̃dɛ̃, in] masculin, féminin otrok, mladenič, -nka plavih las
- bluff m invar.
1. igre blef (pri pokru)
2. pren. blef, slepilo:
la sua ricchezza è un bluff njegovo bogastvo je samo slepilo - bòb1 (bôba) m
1. bot. (rastlina, plod) fava (Vicia faba):
pren. biti bob ob steno essere inutile, vano
pren. reči bobu bob, popu pop dire pane al pane e vino al vino, chiamare le cose col loro nome
pren. iz boba se izdreti raccapezzarsi
pren. to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju (nelle fiabe) questo non accadde mai
2. caccola
3. bot.
volčji bob lupino (Lupinus) - bocciare
A) v. tr. (pres. bōccio)
1. zavrniti, ne sprejeti:
bocciare una legge zavrniti zakon
2. pog. vreči (na izpitu):
l'hanno bocciato e dovrà ripetere l'anno vrgli so ga na izpitu in moral bo ponavljati letnik
3. šport zbijati (pri balinanju)
B) v. intr.
1. avto pog. karambolirati, zaleteti se, trčiti
2. šport zbijati (pri balinanju) - boccone m
1. grižljaj, zalogaj:
un boccone di pane grižljaj kruha
mangiare, prendere, mandar giù un boccone prigrizniti, pojesti malo ali v naglici
guadagnarsi un boccone di pane pren. zaslužiti komaj za kos kruha
levarsi il boccone dalla bocca pren. odtrgati si od ust
contare i bocconi pren. skopo rezati kruh
boccone di cardinale pren. poslastica, zelo okusna jed
boccone del prete pren. kurja škofija
ingoiare bocconi amari pren. požreti marsikatero grenko
2. ekst. pren. košček, majhna količina:
a pezzi e bocconi po koščkih, pomalem
3. ekst. hrana, jed:
fra un boccone e l'altro med jedjo
ho ancora il boccone in bocca pren. pravkar sem pojedel
è un boccone che fa gola a molti pren. po tem zalogaju se marsikomu cedijo sline
4. (zastrupljena) vaba:
dare il boccone zastrupiti; pren. podkupiti
pigliare il boccone pren. pustiti se podkupiti - bodóčnost (-i) f
1. futuro:
načrti za bodočnost progetti per il futuro
2. futuro, avvenire; poi:
boljša bodočnost un futuro, un avvenire migliore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fant ima še bodočnost è un giovane di belle speranze
vse to je še pesem bodočnosti tutto ciò è ancora nelle mani di Dio
preteklost in bodočnost il prima e il poi