Franja

zvéza (-e) f

1. legame:
trgati zveze s preteklostjo rompere i legami col passato

2. collegamento; coincidenza:
cestna, letalska, železniška zveza collegamenti stradali, aerei, ferroviari
avtobus ima zvezo z vlakom la corriera ha la coincidenza col treno

3. collegamento, linea:
brezžična, radijska, telefonska zveza collegamento senza fili, via radio, telefonico
dobiti zvezo aver la linea

4. lega; associazione; polit. federazione, unione:
kmečke zveze leghe contadine
Zveza borcev Associazione Combattenti
zveza držav federazione di stati
hist. Zveza sovjetskih socialističnih republik Unione delle Repubbliche Socialiste Sovietiche

5. polit. alleanza:
skleniti zvezo, pretrgati zvezo stringere un'alleanza, rompere, denunciare un'alleanza
obrambna, napadalna zveza alleanza difensiva, offensiva

6. nesso, attinenza, legame; associazione:
časovna, posledična, vzročna zveza nesso temporale, consecutivo, causale
miselna, podzavestna zveza associazione di idee, associazione subconscia
to nima zveze z resničnostjo ciò non ha alcun legame, alcuna attinenza con la realtà

7. legame, rapporto, vincolo, unione:
krvna, sorodstvena zveza legame, vincolo di sangue, di parentela
zakonska zveza vincolo coniugale

8. pren. entratura, conoscenze, contatti:
ljudje z dobrimi zvezami gente con buone conoscenze

9. teh. commettitura; fasciame:
lesna zveza commettitura di legno
smerniška zveza sistema di posa a fascia

10. voj. collegamento:
oficir za zveze ufficiale di collegamento

11. lingv. (besedna zveza) locuzione:
predložna, prislovna, samostalniška zveza locuzione preposizionale, avverbiale, sostantivale
zveza glavnih, odvisnih stavkov paratassi, ipotassi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti brez zveze blaterare
brez zveze je to ponavljati non ha senso ripeterlo
v zvezi z in relazione a, riguardo a
jur. kavzalna zveza nesso causale
ekon. monopolna zveza monopolio
hist. sveta zveza Santa Alleanza
voj. vojaška zveza alleanza militare
zveza držav confederazione
zveza dveh strank, treh, petih strank bi-, tri-, pentapartito
hist. zveza petih mest pentapoli
mat. zveza med stranicami in koti rapporto tra lati e angoli

žégen (-gna) m

1. pog. (blagoslov) benedizione; ekst. benestare:
dati žegen, dobiti žegen benedire, dare il benestare, avere il benestare
poročiti se brez žegna sposarsi con rito civile

2. rel.
(velikonočni) žegen cibi pasquali benedetti

3. pog. pren.
blažev žegen palliativo

4.
kolomonov žegen libro di formule magiche

želéti to desire, to want; to wish; to be desirous (of), to long for

zelo želéti to long, to yearn, to thirst, to crave, to hunger (after), to be dying for
želéti lahko noč (zbogom) to bid good night (goodbye)
kaj želite od mene? what do you want from me?
ali želiš, da on pride? do you want him to come?
on želi dobiti to mesto he wants to get that post
želite, gospod? (v trgovini) what can I do for you, sir?
želéti komu dobro (slabo) to be well (ill) disposed to someone
želéti si to long for, to yearn for
zelo si želéti domov to long for one's home
želel si je vesti od svoje družine he longed for news of his family
vsi želimo, da bi se kmalu vzpostavil mir we all wish that peace may soon be restored
želéti komu srečo to wish someone luck, to wish someone, well
kakor želite as you please, just as you wish
tega ne bi še psu želel! (ZDA) it shouldn't happen to a dog!
želim van srečno novo leto! I wish you a happy New Year!
želim ti vse najboljše k rojstnemu dnevu! many happy returns of the day!
kaj si želiš za svoj rojstni dan? what would you like for your birthday?
hoteti in želéti je dvoje, ni isto willing and wishing are not the same thing

želódec (-dca) m

1. anat. stomaco:
pog. polniti si želodec (basati se) riempirsi lo stomaco
imeti močan želodec avere uno stomaco di ferro, di struzzo
mastno hrano želodec težko prebavi lo stomaco ha difficoltà a digerire i cibi grassi
v želodcu mu kruli lo stomaco gli brontola
imeti povešen želodec avere lo stomaco abbassato
zool. prežvekovalski želodec lo stomaco dei ruminanti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
oglasil se je želodec si sentono i morsi della fame
dobiti kaj toplega v želodec mangiare qualcosa di caldo
pog. imeti koga v želodcu avere qcn. sullo stomaco
imeti gobo v želodcu bere come una spugna
obležati v želodcu restare sullo stomaco (di cibo pesante)
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
lačen biti, da se pajčevine delajo v želodcu avere una fame da lupi
ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
med. izprati želodec fare la lavanda gastrica

2. gastr. stomaco ripieno, farcito

3. pog. pancia, ventre, buzzo
PREGOVORI:
lačnim želodcem gre vse v slast l'appetito è il miglior cuoco

žívčen nerve(-); nervous; of the nerves

zelo žívčen highly strung, (žargon) all of a twitter
žívčna bolezen nervous disease (ali disorder, complaint), neurosis, neuropathy
žívčna celica nerve cell
žívčna bolečina neuralgia
bolnišnica za žívčne bolezni clinic for nervous diseases
žívčni napad fit (ali attack) of nerves
žívčni sestav nervous system
žívčna vojna war of nerves
žívčni zlom nervous collapse (ali breakdown, shock, prostration)
žívčna slabost nervous debility, neurasthenia
žívčna razdraženost nervous irritation
žívčni vozel ganglion, nerve centre
on je zelo žívčen he is a bundle of nerves, (pogovorno) he's all nerves
ona je žívčno bolna she is suffering from a nervous disease (ali disorder), she has trouble with her nerves
biti žívčen (pogovorno) to be jumpy (ali jittery, highly strung), to have the jitters, to be all on edge
dobiti žívčen napad to have a fit of nerves

žoga samostalnik
1. (športni rekvizit) ▸ labdaPovezane iztočnice: košarkarska žoga, košarkaška žoga, medicinska žoga, nogometaška žoga, nogometna žoga, odbojkarska žoga, vaterpolska žoga, žoga medicinka, žoga za odbojko, žoga za ragbi, žoga za rugby, ragbijevska žoga

2. šport (podaja; udarec) ▸ labdaV napadu sem dobil dve uporabni žogi, eno sem spremenil v zadetek, kar je bilo dovolj za nove tri točke. ▸ A támadásoknál két használható labdát kaptam, az egyikből találatot szereztem, ami elég volt a három ponthoz.
Nekaj ukradenih žog gostujoče ekipe je bil glavni razlog za to, da se je prednost še povišala, kljub temu pa se domačinke niso predale in skušale znižati visok zaostanek. ▸ A vendégcsapat néhány megszerzett labdával növelte az előnyét, ennek ellenére a hazai női csapat nem adta fel és megpróbálta csökkenteni a hátrányt.

žúlj durillon moški spol , cal moški spol , callosité ženski spol

dobiti žulje attraper des durillons

žúlj (-a) m med. (mehek, voden žulj) tiloma, vescica; (trd žulj) callo, callosità, durone:
dobiti žulje na zadnjici farsi crescere i calli sul sedere, essere un pigrone
živeti od tujih žuljev vivere a sbafo, alle spalle degli altri
služiti si kruh s krvavimi žulji guadagnarsi il pane sfaticando
pog. žulj na nogi patata
bot. španski žulj scolimo (Scolymus hispanicus)

žúlj callo m , (večji) callosidad f

dobiti žulje criar (ali hacer ali tener) callos

ἐπ-ήβολος 2 ep. poet. deležen, kdor je kaj dosegel τινός; οὐκ ἐπήβολος φρενῶν kdor nima čutov v oblasti, kdor se ne zaveda, οὐ γίγνομαι ἐπήβολος ne morem dobiti.

θηρᾱτέος 3 adi. verb. k θηράω kar je treba loviti ali dobiti.

λαγχάνω [Et. strslov. poląčiti, dobiti, idevr. lenqh-. – Obl. fut. λήξομαι, aor. ἔλαχον, pf. εἴληχα, pass. εἴληγμαι, pt. εἰληγμένος, aor. ἐλήχθην; ep. aor. cj. λάχῃσι, λελάχω, pf. λέλογχα, ion. fut. λάξομαι]. I. intr. 1. žrebam, srečkam περί τινος NT. 2. po žrebu komu pripadem, pridem na del ἔς τι, ἐς ἑλάστην ἐννέα λάγχανον αἶγες na vsako ladjo je prišlo po žrebu devet ovac. 3. sem po žrebu določen, izvoljen za kaj βασιλεύς ali z inf. βουλεύειν, NT τοῦ θυμιάσαι zadene me, določen sem, da zažgem kadilo. II. trans. 1. po žrebu dobim, izžrebam kaj τὶ πάλῳ, κλήρῳ, prejmem, dosežem, dobim τινός; pf. dobil sem v oblast, vladam, upravljam τί, τινός; postanem, sem deležen česa, pridem do česa τινός, ὕπνου zaspim, κακά nakopljem si. 2. δίκην τινί naperim, začnem tožbo proti komu, zatožim koga, πρός τινα pri kom, τινός zaradi česa. 3. deležnega storim koga česa, dajem komu kaj, τινὰ πυρός sežigam, pokopavam koga.

λατρεία, ἡ, poet. λάτρευμα, ατος, τό (nav. pl.) [Et. od λάτρον plačilo, iz kor. lē(i), dobiti; lat. latro = prv. pom. najet vojak] služba (za plačo), rabota, tlaka; NT služba božja, bogočastje, πόνων λατρεύματα težavno robovanje; πολύχρυσα λατρεύματα sedež bogoslužja (z bogatimi zaobljubnimi darovi).

φαγεῖν [Et. prv. pom. delež dobiti = jesti; slov. bogat, u-bog; tudi Bog = delivec. – Obl. inf. def. aor. ἔφαγον k ἐσθίω; ep. φάγον, cj. 3 sg. φάγῃσι, inf. φαγέειν in φαγέμεν, NT fut. φάγομαι, 2 sg. φάγεσαι] snesti, požreti, uživati, použiti, potrošiti, zapraviti.

бобр m bober;
морской б. morska vidra;
убить бобра dobiti, kaj vrednega, (iron.) kozla ustreliti

валяться valjati se;
в. в ногах klečeplaziti pred kom;
на полг не валяется ni lahko dobiti

взлюбить vzljubiti
не в. dobiti piko na koga

вне izven, zunaj;
он вне себя от радости ves je iz sebe od veselja;
получить вне очереди dobiti kaj brez čakanja v vrsti

выигрыш m dobiček, dobitek;
быть в выигрыше dobiti (pri igri), korist imeti;
в. на времени pridobitev časa

выливаться, вылиться

1. izli(va)ti se;

2. vli(va)ti se;
в. во что dobiti obliko, spremeniti se v kaj