Franja

tákrat at that time, at that period; then

do tákrat till then, by then, by that time
od tákrat from then
tákrat sem bil v Italiji I was in Italy then
si bil tákrat v Parizu? were you in Paris at that time?
skušal bom priti nazaj do tákrat I shall try to be back by that time

talmente avv.

1. tako; zelo

2. cong.
talmente che, talmente da tako... da:
sono stato talmente sciocco da credergli bil sem tako neumen, da sem mu verjel

tālus -ī, m (iz *taxlos; od tod demin. tāxillus)

1. kosti na zadnjih nogah ljudi in nekaterih živali, bi(n)cljeva kost, skočnica: Cels. idr., bubulus Plin., tali suilli Ap., tali caprae Plin., asinus talos habet Plin.

2. gleženj, členek (na nogi), peta: nudo talo Iuv., talos defringere Pl., talum intorquere Auct. b. Hisp., extorquere Sen. ph., invertere Ap., expellere Mart., talos alicui elidere Pl., auxerat articulos macies … et immodico prodibant tubere tali O., talus in omnes partes prolabitur Cels., taloque tenus vestigia tingit O., purpura usque ad talos demissa Ci., praetexta demissa ad talos Q., indumenta in talos demissa Aur., pulcher a vertice ad talos H. od glave do nog; pesn.: recto stat fabula talo H. trdno stoji = se drži, ugaja, recto vivere talo Pers. dobro, prav ravnati.

3. meton. kocka, starejše kober iz bi(n)cljevih kosti. Kocke so imele samo štiri strani, označene s številkami 1, 3, 4, 6, dve strani pa sta bili okrogli in prazni. Kockali so s štirimi kockami; najboljši met (vržek, lučaj, hitec) (Venus = iactus Veneris) je bil, kadar so se pokazala vsa štiri možna števila, najslabši (canis) pa, če so vse kocke pokazale isto število: pila, tali, tessarae Ci., talos iacĕre Pl., Suet. ali iactare Suet., quattuor tali iacti casu Venerem casum efficiunt Ci., regna vini sortiere talis H., talorum iactus O., Pr., talis ludere Ci., nequiore talo ludere Mart. z napačnimi (goljufnimi, prirejenimi) kockami, ad talos se conferre Ci., ita iacĕre talum, ut rectus assistat Ci., talos mittere Sen. ph.

Tantalus (in Tantalos) -ī, m (Τάνταλος) Tántal

1. kralj Frigije, Zevsov sin, oče Pelopsa in Niobe. Nakopal si je jezo bogov, ker je drugim izdajal, kar je slišal pri obedu bogov, še zlasti pa zato, ker je ubil svojega sina Pelopsa in ga postregel bogovom, da bi preizkusil njihovo modrost. Zaradi svojih pregreh dela pokoro v podzemlju: do kolen stoji v vodi in nad njim visi sadje, vendar je vedno žejen in lačen, kajti kadar seže po vodi ali sadju, se mu umakneta: Ci., O., H., Pr., Tib., Hyg., Serv. idr. Od tod
a) patron. α) Tantalidēs -ae, m (Τανταλίδης) Tantalíd = Tantalov potomec (Pelops, Atrej, Tiest, Agamemnon, Orest): Acc. ap. Ci., O., Tantalidae fratres O. Atrej in Tiest; gen. pl. Tantalidum: Stat. β) Tantalis -idis, f (Τανταλίς) Tantalída = Tantalova potomka (Nioba, Hermiona, Helena idr.): O., Tantalides matres O.
b) adj. Tantalëus 3 Tántalov: manus, os Pr., tecta (= Argos), mensa Stat.

2. Tiestov sin, ki ga je zaklal Atrej: Hyg.; po drugih Brotejev (Broteas) sin, ki je bil pred Agamemnonom oženjen s Klitajm(n)estro; ubil ga je Agamemnon.

3. sin Amfiona in Niobe: O.

(tapēs) -ētis, m in tapēte -is, n (tuj. τάπης) preproga, prostirača, opna, tapeta, (stenska) obloga; nom. in acc. tapete: Caecil. ap. Non., Turpilius ap. Non.; acc. sg. m tapeta: Sil.; abl. sg. tapete: Sil., Amm.; nom. in acc. pl. tapētia (tappētia): Pl., Vulg.; acc. pl. tapetăs (gr. τάπητας): V., Stat.; abl. pl. tapetibus: Varr. ap. Non., V., L., O., Vulg. in tapetīs: V., Plin., Mart., Ap.; nom. sg. tapes ni bil v rabi.

target [tá:git] samostalnik
tarča; cilj
figurativno tarča (predmet) posmehovanja
grboslovje okrogel ščit
železnica kretnični signal

target practice streljanje v tarčo; vojska strelske vaje
target shooting šport streljanje v tarčo
target date določen čas, termin (za neko stvar)
the target for the invasion was set določen je bil čas invazije
to hit the target zadeti tarčo, cilj

Tarpēius 3 Tarpêj(ev), (baje) ime rimskega rodu. Sp. Tarpeius (Spurij Tarpej) je bil poveljnik na Kapitolu; njegova hči Tarpeja (Tarpēia) je izdala Rimljane in odprla vrata trdnjave Sabincem; ti so jo nato ubili tako, da so jo zasuli s ščiti: L., O., Val. Max., Aur., Fl. — V klas. dobi le kot adj. = tarpêjski: lex Ci., mons Varr., L. ali saxum L., T. ali rupes L., tudi le Tarpeius (sc. mons) Plin., Sen. ph. Tarpejski hrib, Tarpejska skala, Tarpejska pečina = jugovzhodni obronek Kapitola, s katerega so metali veleizdajalce, arx V. ali arces O. ali sedes V. (po sinekdohi =) Kapitol, pater Pr. = Kapitol(ij)ski Jupiter, fulmina Iuv. strele Kapitol(ij)skega Jupitra, corona ali frons Mart. venec, ki ga je dobil zmagovalec pri kapitolijskih igrah, nemus Pr.

taste¹ [téist] samostalnik
okus (čut, lastnost); pokušanje (jedi); pokušnja; košček (of česa)
zalogaj; požirek, kapljica; priokus; umetniški okus; takt; smer okusa, moda; nagnjenje, posebna ljubezen (for za)
zastarelo užitek

a taste malce, nekoliko
out of taste, in bad taste neokusen
not to my taste ne po mojem okusu
bad taste netaktnost
a remark in bad taste netaktna opazka
a taste of garlic okus po česnu
a man of taste človek dobrega okusa
tastes differ okusi so različni
it is the taste now to je zdaj moda
there is no accounting for tastes vsakdo ima svoj okus
it is a matter of taste (to) je stvar okusa
there was a taste of sadness in his remark v njegovi opazki je bil priokus (sled) žalosti
to leave a bad taste in the mouth (zlasti figurativno) pustiti slab okus
to take a taste of s.th. poskusiti grižljaj česa

tedáj then; at that time; at that period

do tedáj till then
od tedáj dalje, naprej from then on
šele od tedáj naprej not till then
tedáj sem bil v Italiji I was in Italy then

tedàj

A) adv.

1. allora:
ne vem, kje sem bil tedaj non so dov'ero allora
ravno tedaj ko proprio quando
do tedaj sino allora

2. (izraža vzročno-sklepalno razmerje) allora, dunque:
nisva skregana, zakaj tedaj ne bi govorila non abbiamo litigato, perché allora non parlarci?

3. (izraža nejevoljo, začudenje) allora:
kje je tedaj? dov'è allora?

B) tedàj konj.

1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) dunque, sicché, pertanto:
dolgo se nisva videla, tedaj si imava dosti povedati non ci siamo visti lungo tempo, sicché avremo da dirci tante cose

2. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) allora:
če je to res, tedaj bo hudo se questo è vero, allora saranno guai

tempíran (-a -o) adj.
tempirana bomba bomba a tempo, a orologeria
če bi bil veliki dogodek tempiran na nedeljo, ne pa na soboto ... se il grande evento fosse stato prefissato per la domenica invece che per il sabato...

temps [tɑ̃] masculin čas; obdobje, doba; stadij; vreme, vremensko stanje; musique tempo, takt; grammaire čas; automobilisme takt; (= temps de service) militaire rok vojaške službe

à temps o pravem času, pravočasno
au temps jadis nekoč, nekdaj
avant le temps predčasno, prezgodaj, preuranjeno
avec le temps sčasoma, v teku časa
du temps que ko
dans le temps (familier) nekoč, nekdaj
dans peu de temps kmalu, v kratkem
de temps à autre, de temps en temps od časa do časa, tu pa tam, sem ter tja
de mon temps ko sem bil (jaz) mlad
de tout temps od nekdaj, vedno
ces derniers temps zadnje čase
depuis quelque temps že nekaj časa
du temps de Louis XIV za (časa) Ludvika XIV.
en ce temps v tistem času, tisti čas
en même temps istočasno, hkrati
en peu de temps hitro
en son temps svoj čas
en deux temps, trois mouvements zelo hitro
en temps normal v normalnem času
en temps ordinaire v običajnih okoliščinah
en temps opportun, utile v pravem, v primernem času
en temps et lieu o prirnernem času in na primernem kraju
en un rien de temps hitro, v hipu
en tout temps ob vsakem času, vselej, vedno
entre temps med tem
par le temps qui court dandanes, v teh časih
par un beau temps pri lepem vremenu
(sortir) par tous les temps (iti ven) pri vsakem vremenu
la plupart du temps skoraj vedno
pour un temps nekaj časa, začasno
sans perdre de temps nemudoma, brez odlašanja
tout le temps ves čas, neprestano
temps d'arrêt odlog, zamuda
temps à averse naliv
un temps de chien pasje vreme
temps d'épreuve preskusna doba
temps du lieu krajevni čas
temps lourd soparno vreme
les temps modernes novi vek
temps mort (sport) čas, ko je tekma prekinjena; čas nedelavnosti, neobratovanja
temps passé preteklost, nekdanjost
temps du parcours (aéronautique) čas poleta, letenja
temps de pluie deževje
temps de pose (photographie) čas osvetlitve
temps prohibé doba prepovedi lova
temps record rekorden čas
temps pour réfléchir čas za premislek
temps de repos čas mirovanja, počivanja, počitka
temps solaire sončni čas
le bon vieux temps dobri stari časi
caractère masculin général du temps vremensko stanje
emploi masculin du temps urnik
épargne féminin, perte féminin de temps prihranek, izguba časa
moteur masculin à deux temps, à quatre temps dvo-, štiritakten motor
prévision féminin du temps napoved vremena, vremenska napoved
avoir le temps utegniti, imeti čas
n'avoir qu'un temps biti začasen, kratkotrajen
il y a peu de temps (še) pred kratkim, ni dolgo tega
il n'y a pas de temps à perdre ne smemo izgubljati časa
vous avez tout le temps imate dovolj časa, imate časa, kolikor ga potrebujete, želite
le temps s'éclaircit vreme se jasni
être de son temps iti s časom, biti sodoben
il n'en est plus temps ni več časa za to, prepozno je
il est grand temps skrajni čas je
il n'est que temps čas je že
se donner, se payer, prendre du bon temps zabavati se
il fait beau (mauvais) temps lepo (slabo) vreme je
faire passer le temps à quelqu'un komu čas preganjati, kratkočasiti koga
avoir fait son temps odslužiti
ce vêtement a fait son temps ta obleka je odslužila
le temps se gâte vreme se kvari (slabša)
gagner du temps pridobiti na času
perdre du temps, le temps čas izgubljati
prendre beaucoup de temps vzeti mnogo časa
prenez votre temps! nič ne hitite!
le temps presse čas pritiska, mudi se
prendre le temps comme il vient prilagoditi se okoliščinam
rattraper le temps perdu dohiteti izgubljeni čas
réaliser le meilleur temps doseči najboljši čas
travailler à plein temps, à mi-temps delati s polnim, polovičnim časom
tromper le temps (dolg)čas preganjati
tuer le temps čas ubijati
chaque chose en son temps (proverbe) vsaka stvar ob svojem času
faire la pluie et le beau temps (figuré) imeti velik vpliv, veliko moč
le temps adoucit les peines (proverbe) čas zaceli vse rane

tender² [téndə]

1. samostalnik
ponudba, oferta (npr. za izvedbo kakega dela); ponujena vsota
ekonomija plačilno sredstvo
ekonomija predračun; dokaz

by tender ekonomija po razpisu, z razpisom
good tender temeljita ponudba
legal tender zakonito plačilno sredstvo
plea of tender dokaz obtoženca, da je bil pravočasno in je še pripravljen plačati tožniku toženo vsoto denarja
we are open to receive tender s sprejemamo ponudbe
to invite tenders razpisati ponudbeno licitacijo
to make a tender of one's services ponuditi svoje usluge

2. prehodni glagol
ponuditi, nuditi, staviti ponudbo; staviti na razpolago; predložiti predati
pravno dati dokaz; izraziti; plačati (dolg)

to tender an oath to s.o. zapriseči koga
to tender one's resignation podati ostavko
to tender one's services ponuditi svoje usluge
to tender one's thanks izraziti, izreči svojo zahvalo
neprehodni glagol
(po)nuditi se (for za)
sodelovati pri ponudbeni licitaciji (razpisu), predložiti oferto (for the dredging of a harbour za očiščenje luke)

teres -etis, abl. -etī (terere; pravzaprav „otrt“, „ostrugan“)

1. (za)sukan, gladko okrogel, podolgovato (podolgasto) okrogel, okroglast, okrogličast, ovalen, valjast, óblast: virga, fusus O., stipites C., hastile, mucro V., oliva (palica iz divje oljke) V., lapilli O., gemma V. (valjasto) (iz)brušen dragulj; occ.
a) sploh okrogel: gutta, orbis Aus.
b) kodrast: coma Varr. ap. Non.
c) gladek: filum Plin.
d) trdno (za)sukan, trdno (z)vit, trdno (s)pleten: habenae V., zona O., plagae H., mitra Cl.

2. metaf.
a) (o udih) kakor stružen (strugan), gládek (gladák), zakrožen, vitek, mesnat, čvrst, mišičast: cervix V., Lucr., collum O., sura H., digiti O., membra Suet., crura Porph., puer H.; od tod: (sc. Stoicus) sapiens in se ipso teres atque rotundus H. v vseh pogledih (na vse strani) uglajen.
b) zakrožen, izoblikovan, dovršen, okusen: oratio Ci., aures Ci. tenkoslušna, pretanjena, s prefinjenim posluhom (okusom), Ciceroni mollius teretiusque visum (sc. est) … fretu scribere quam freto Gell.; subst.: scita et teretia Critolaus (sc. dicebat) Gell. Kritolajev govor je bil umetniško dovršen in zaokrožen.

Tēre͡us -eī in -eos, acc. -ea, voc. -e͡u, abl. -eō, m (Τηρεύς) Terêj, kralj Trakije, Proknin soprog, Itisov (Itijev, Itys) oče. Ker je posilil svakinjo Filomelo, je bil za kazen spremenjen v vodeba (smrdokavro): O., V., Stat., Mart., Hyg. — Od tod patron. Tēreïdēs -ae, m (Τηρεΐδης) Tereíd = Terejev sin (Itys): O.

ter-nox -noctis, f trojna noč: certe Iovis inproba iussu ternoctem (v novejših izdajah pisano narazen ter noctem) Herculeam — veteres sed mitto querellas Stat. noč, v kateri je bil spočet Herkul.

teuer (teure, teures) drag; Preis: visok; teures Geld drag denar/veliko denarja; teuer bezahlen drago plačati; teuer erkauft figurativ drago plačan; teuer im Unterhalt drag za vzdrževanje; wie teuer ist ...? koliko stane ...?; teuer zu stehen kommen veliko stati, drago stati; teuer verkaufen drago prodati; da ist guter Rat teuer dober nasvet bi bil zlata vreden

težko [ó] schwer, (s težavo) mühsam; (z veliko truda) schwierig; schwer- (hlapen/hlapljiv schwerflüchtig, otovorjen/natovorjen [schwerbeladen] schwer beladen, prebavljiv [schwerverträglich] schwer verträglich, [schwerverdaulich] schwer verdaulich, ranjen [schwerverwundet] schwer verwundet, [schwerverletzt] schwer verletzt, razumljiv [schwerverständlich] schwer verständlich, topen [schwerlöslich] schwer löslich, vzgojljiv [schwererziehbar] schwer erziehbar)
biti težko komu ein schweres Herz haben (težko mi je ich habe …) kaj storiti: (jemandem) schwer fallen
težko hoditi hatschen
iti težko z jezika schwer von der Zunge gehen
ki ga je težko hipnotizirati schwer hypnotisierbar sein
ki ga je težko kaj naučiti ungelehrig sein
ki ga je težko oblikovati material: spröde
ki gre težko v denar schwerverkäuflich
ki se težko uči lernschwach
ki se težko vname schwer entflammbar
težko bi bil boljši/večji … ist kaum zu überbieten
težko dihati schwer atmen
težko izgovorljiva beseda ein Zungenbrecher

than [ðæn, ðən] veznik
kot, kakor

more than 300 people več kot 300 ljudi
rather than rajši kot
none other than you noben drug kot vi
a man than whom no one was more beloved ni ga bilo bolj priljubljenega človeka, kot je bil on
it is casier said than done to je lažje rečeno kot storjeno
she did it better than he bolje to napravila kot on
I would rather walk than drive jaz bi rajši šel peš, kot pa da bi se peljal

thank² [ɵæŋk] prehodni glagol
zahvaliti se

to thank s.o. for s.th. zahvaliti se komu za kaj
(I) thank you! hvala!
no, thank you! ne, hvala!
(yes), thank you! (da), prosim!
thank you for nothing (ironično) se najlepše zahvaljujem; hvala vam tudi za to, bom že brez vas!
thanking you in anticipation (ali beforehand, ali in advance) zahvaljujoč se vam vnaprej
I'll thank you for some bread prosim (vas) malo kruha
I will thank you to leave that to me bil bi vam hvaležen, če bi to prepustili meni
he has only himself to thank for it samo sebi se mora za to zahvaliti (si to pripisati)
your tea, sir, thank you vaš čaj, gospod, prosim!