Franja

uporab|a¹ ženski spol (-e …)

1. die Verwendung
način uporabe die Verwendungsweise
namen uporabe der Verwendungszweck
področje uporabe der Verwendungsbereich
možnost uporabe die Verwendungsmöglichkeit
možnosti uporabe množina Verwendungsmöglichkeiten množina, die Verwendungsbreite
ponovna uporaba die Wiederverwendung
za posebno uporabo zur besonderen Verwendung (z.b.V.)

2.
za enkratno uporabo Einmal-, Einweg-, Wegwerf-
(brisača das Einmalhandtuch, brizgalka die Einwegspritze, posoda das Wegwerfgeschirr, steklenica die Einwegflasche, Einmalflasche, Wegwerfflasche)
za večkratno uporabo Mehrweg-
(steklenica die Mehrwegflasche)

3. medicina die Anwendung
način uporabe Anwendungsweise
področje uporabe za zdravila: der Anwendungsbereich
za zunanjo uporabo zdravilo: äußerlich

4. (raba) der Gebrauch (osebna/zasebna Privatgebrauch, orožja Waffengebrauch, strelnega orožja [Schußwaffengebrauch] Schusswaffengebrauch)
pravica do uporabe das Gebrauchsrecht
vzeti iz uporabe außer Gebrauch setzen
začetek uporabe tehnika die Ingebrauchnahme
biti v uporabi in Gebrauch sein
ne biti v uporabi außer Gebrauch sein
za uporabo für den Gebrauch
pripravljen za uporabo gebrauchsfertig
namenjenost za uporabo die Gebrauchsfunktion
navodila za uporabo stroja, naprave: die Gebrauchsvorschrift, Gebrauchsanweisung, Gebrauchsanleitung

5. besed: der Gebrauch, die Verwendungsweise

usar (upo)rabiti, poslužiti se; imeti navado

usar perfumes parfumirati se
usar polvos pudrati se
usar de a/c uporabljati kaj, poslužiti se česa
usar de su derecho uveljaviti svojo pravico
usar de severidad con biti strog z
uso de comer temprano imam navado zgodaj jesti
usarse biti v navadi, biti navaden (običajen); obnositi se
ya no se usa nič več se ne nosi (obleka), ni več v modi

use¹ [ju:s] samostalnik
raba, uporaba; uporabnost, korist(nost), prid; (poseben) namen, smoter; pripravnost; moč ali sposobnost uporabljati (kaj); navada, običaj, uzus; stalna ali ponovna uporaba; vaja; praksa; (pred)pravica uporabe (česa)
pravno užitek; pravica, uživanje (posesti); dobiček
cerkev obredi kake Cerkve, liturgija

beyond all use čisto nenavaden
in use v rabi
of use uporaben, koristen
of no use neuporaben, brezkoristen
in common use v splošni rabi
out of use ne v rabi, ne več uporaben
fit for use uporaben
with use s trajno rabo
the Anglican use anglikanski obred
value in use dejanska vrednost
use and wont šege in navade
according to his use and wont po njegovi (svoji) stari navadi
directions (ali instructions) for use navodila za uporabo
use makes perfect vaja naredi mojstra
use is second nature stara navada je železna srajca
once a use and ever a custum česar se je Janezek naučil, to Janez zna
can I be of use? lahko (kaj) pomagam?
is this of use to you? lahko to kaj porabite?
crying is no use nima smisla jokati, zastonj je jokati
it is (of) no use (running) brez koristi, zaman je (teči)
what's the use (of it)? kakšen smisel naj (sploh) to ima?
to be in daily use biti vsak dan v rabi
to bring into use uporabiti
to be out of use ne biti v rabi (v navadi)
to come into use priti v splošno rabo
to fall (ali to pass) out of use postati neuporaben, zastareti
you will find these shoes of use in the mountains videli boste, da so ti čevlji zelo koristni v gorah
everything has its use vsaka stvar je za kaj uporabna
I have no use for it nimam kaj početi s tem
I have no use for such people nimam nobenega smisla za take ljudi, ne cenim (ne potrebujem) takih ljudi
have you lost the use of your tongue? si izgubil dar govora?
he lost the use of his right eye ne vidi več na desno oko
to make use of s.th. uporabiti (izkoristiti) kaj, posluževati se česa
to make use of s.o.'s name sklicevati se na koga
to put out of use vzeti iz obtoka (kovance itd.)
to put to (good) use (dobro) uporabiti

uso² m

1. raba, uporaba:
a uso di (namenjen) za:
libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
d'uso v rabi, običajen:
effetti d'uso obleke, hišna oprava
lingua d'uso govorni jezik
prassi d'uso običajna praksa
fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
uso tessera za izkaznico:
fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
istruzioni per l'uso navodila za uporabo
medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj

2. uporaba (možnost uporabljanja):
camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
perdere l'uso della ragione biti ob razum
riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge

3. pravo služnost

4. vaja

5. navada, običaj:
all'uso di po:
piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
uso pelle, seta imitacija kože, svile
gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
essere in uso biti v modi

6.
usi pl. uzusi

7. raba; ekst. pomen:
uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
l'uso fiorentino florentinščina
l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza

ūsus -ūs, m (ūtī)

1. raba, (u)poraba, (u)porabljanje, izkoriščanje, izraba, izrabljanje, poseganje po čem, úzus, navada, običaj: Plin., Q., Vell., Suet., Lamp., Amm., Icti. idr., armorum Cu., lini C., omnium rerum L., fons usui opportunus S., publicus usus H., nati in usum laetitiae scyphi H. za uživanje veselja, ad usum domesticum Ci., multa ad usum suum reservabat Ci., rem usui destinare Cu., quod satis in (za) usum est L., ferreus assiduo consumitur anulus usu O., fregit anulum, ne usui esset (da se ne bi uporabil (uporabljal), da ne bi rabil za … ) ad facienda pericula T., aliquid in usu habere C. rabiti, uporabljati, neminem in usu habes Plin. iun. nikogar ne uporabljaš za svoje opravke, naves non eundem usum celeritatis habebant C. niso bile zmogle enake hitrosti, in usu verbum esse coepit Sen. rh. je prišla v rabo, est mihi in usu Plin. iun. navajen sem, navado (v navadi) imam, pars umida … versa est in corporis usum O. v tvarino, (u)porabno za telo = v meso; occ. kot jur. t.t. (u)poraba = raba, izraba, užitek, uživanje tuje lastnine: usus et fructus Ci. ali usus fructusque Sen. ph.; pogosteje asindet. usus fructus Ci. poraba in užitek, usus (et) auctoritas Ci. (gl. auctoritas), usu capere (gl. usu-capio); meton. korist, prid, uporabnost, izkoristek, dobiček, dobitek, prednost, obresti, starejše obrestek: levis fructus, exiguus usus Ci., nescis, quem praebeat (sc. nummus) usum H., magnos usūs affere Ci., aliquis fuit usus in malo O., usui esse alicui Ci., S., N., Sen. rh. biti komu v korist (v prid), koristiti komu, ex usu esse Ter., C., Ci. koristiti, biti v korist, si quis usus mei est L. če morem kaj koristiti.

2. izvrševanje, opravljanje, vršitev, praksa: usus forensis Ci. izvrševanje odvetništva, odvetnikovanje, odvetniška služba, ad athletarum usum pertinere N. k atletskemu poslu (rokoborbi), homines traducere ab usu rerum rusticarum ad litem insolitam Ci., artis usus vulgaris Ci.; meton.
a) vaja: usus cotidianus et exercitatio C. vaja in urjenje, usu obduruerat civitatis patientia Ci., si usus magister est optimus Ci., usus magister egregius Plin. iun.
b) izurjenost pri izvajanju, izvrševanju česa, izkušnja, izkušnje, izkušenost, praksa: res posita in usu militari Ci., habere magnum in re militari usum C., duces usu praestantes N., nullius usūs imperator C., usu belli praestare N. po izkušenosti v vojni (v vojnih zadevah), usum in re publica habere Ci., amicitiam nec usu nec ratione habere cognitam Ci. niti po (osebnih) izkušnjah niti umevno (racionalno), usus ac disciplina C., usus eius provinciae C. izkušnje o tej provinci, usu rerum antecedere Ci. v poznavanju sveta, ars et usus T. teorija in praksa.

3. potreba, potrebščina, potrebnost, nuja, nujnost: in tot rerum usu necessario L., usum provinciae supplere Ci. nujne potreb(ščin)e, quae ad navium usum pertinent C. ladijske potrebščine, ad usum belli N., Cu. za potrebe vojne; usus est potreba je, treba je; abs.: mihi sic est usus Ter. brez tega pač ne morem biti, quando usus est Pl., si quando u. esset Ci., urbi multitudinem, ubi usus non esset (kadar bi ne bila potrebna), oneri rebatur esse L., de ceteris … dicemus, si usus fuerit Ci.; z abl. rei (v sl. gen.) ob dat. personae ali tudi brez njega: Gell. idr., usus est filio argenti minis Pl., si quid erit, quod extra magistratūs curatore usus sit Ci., naves, quibus consuli usus non esset L. ki jih konzulu ni manjkalo, tacere nequeo, quod tacito usus est Pl. ko je treba molčati, ad eam rem usus est homine astuto Pl.; z odvisnim stavkom: an quoiquamst usus homini, ut se cruciet? Ter. ali lahko ima kak človek potrebo … ; v enakem pomenu tudi usus adest: cum adesset usus C.; usus venit potreba nastopi: si usus veniat C., cum ad praetorem usus veniet Pl.; z abl. (v sl. gen.) ubi usus veniat consertā manu Pl.; ūsū venit, gl. ūsū-venit.

4. občevanje, druženje s kom, pozna(va)nje koga, (po)znanstvo s kom: Suet. idr., inter nosmet vetus usus intercedit Ci., in tanto usu nostro Ci. pri tako prisrčnem občevanju, cum Metellis erat ei non modo hospitium, verum etiam domesticus usus Ci., alicuius usum benevolentiamque retinere Ci. prijazno občevanje (ἓν διὰ δυοῖν); v obscenem smislu spolno občevanje, spolni odnos, polteno druženje: O., Tib.

v prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
priti v hišo entrare in casa
iti v mesto andare in città
zaviti v desno svoltare a destra
vzeti v roko prendere in mano

2. (za izražanje usmerjenosti) in:
udarec v obraz pugno in faccia

3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
rdeč v obraz rosso in viso

4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

5. (za izražanje načina) in:
v gosjem redu in fila indiana
igrati v troje suonare in tre

6. (za izražanje namena) in:
dati a najem dare in affitto
večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

7. (za izražanje sredstva) in:
zavit v odejo avvolto nella coperta

8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
verovati v koga credere in qcn.
zaupati v koga fidarsi di qcn.
biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
razdeliti v dva dela dividere in due parti

10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
spraviti v red mettere in ordine

11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
stopiti v stranko aderire a un partito

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
ostati v hiši restare a casa, in casa
živeti v mestu vivere in città
bivati v Trstu abitare a Trieste

2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
biti v vladi essere nel governo
živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

4. (za izražanje področja delovanja) in:
delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
v času kuge durante la peste
vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
končati v roku finire in tempo

6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
iti ven v dežju uscire con la pioggia
reči v jezi dire in un attacco di rabbia

7. (za izražanje načina) in, a, con:
plesati v parih ballare in coppie
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
posneti v barvah ritrarre a colori

8. (za izražanje sredstva) in, con:
pomoč v denarju aiuti in denaro

9. (za izražanje količine) in:
vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

10. (za izražanje stanja) in:
biti v formi essere in forma
čokolada v prahu cioccolato in polvere

11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
zmagati v teku vincere nella corsa
v vsakem pogledu in ogni caso

12. (za izražanje istovetnosti) in:
v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smehljati se v brado ridere dentro di sé
pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
pren. iti vase rientrare in sé
evf. biti v letih essere in età avanzata
v resnici in effetti

V v (kje?) in, at; (kam?) into, to

v šoli (= v zgradbi) in the school, (pri pouku) at school
v šolo to school
v gledališču at the theatre
v 3. nadstopju on the third (3rd) floor, ZDA on the fourth (4th) floor
v Londonu (veliko mesto) in London
v Kamniku (malo mesto) at Kamnik
v London, v Francijo to London, to France
v mestu in town
v inozemstvu, v inozemstvo abroad
izgubljen v temi lost in the dark (ali darkness)
slab v angleščini weak in English
v torek on Tuesday
dvakrat v letu twice a year
v tistem času at that time
v starih časih in ancient times
v novejšem času in recent times
v mojih letih at my age
v pradobi in prehistoric times
v tem trenutku at this moment
v pravem času at the right moment, just in time
pozno v noč late into the night
v roku 10 dni within 10 days
v vojni in miru at war and at peace
v ta namen for this purpose
v imenu... in the name of...
v redu in order
biti v dobrih odnosih s kom to be on good terms with someone
hiša je bila v plamenih the house was on fire
biti v skrajni bedi to be in utter poverty
ste kdaj bili v Londonu? have you ever been to London?
biti v vojni to be at war
dospeti, prispeti v London to arrive in London
hoditi v šolo to go to school
pasti v vodo to fall into the water
ne morem mu tega vbiti v glavo I can't drive it into his head
vreči v koš za odpadke to throw into the wastepaper basket
vreči v zrak to throw into the air
zdrobiti v prah to pulverize, to reduce to dust
živeti v Sloveniji to live in Slovenia
to delo bom končal v roku treh mesecev (v treh mescih) I shall finish this job (ali work, task) within three months

vaj|a ženski spol (-e …)

1. die Übung (bojna Gefechtsübung, dihalna Atemübung, gasilska Feuerwehrübung, govorna Sprechübung, jezikovna Sprachübung, lepopisna Schreibübung, nočna Nachtübung, protiletalska Luftschutzübung, prstna Fingerübung, stilistična Stilübung, v streljanju Schießübung, telesna Leibesübung)
pripravljalna vaja Vorübung

2. (naloga) das Übungsstück; die Übungsarbeit

3. šport die Übung (obvezna Pflichtübung, poljubna Kürübung, prosta Freiübung, na drogu Reckübung, na orodju Geräteübung, za držo Haltungsübung, za ravnotežje Gleichgewichtsübung); telovadba: die Turnübung; das Turnen (poljubna/prosta vaja Kürturnen, obvezne vaje Pflichtturnen, vaje na bradlji Barrenturnen)
vaje s kiji das Keulenschwingen
razgibalne vaje Lockerungsübungen množina
plavalne vaje das Übungsschwimmen
dihalne vaje die Atemgymnastik
prstne vaje glasba Geläufigkeitsübung

4. (skušnja) die Probe (bralna Leseprobe, orkestrska Orchesterprobe, v kostumih Kostümprobe)
priti do konca z vajami za X X durchproben
oder za vaje die Probebühne
vaje množina v gledališču: die Probenarbeit

5.
vojaške vaje množina die Geländeübung
orožne vaje die Wehrübung, Reserveübung, Reservistenübung, Militärübung

6.
duhovne vaje religija geistliche Übungen množina, Exerzitien množina, die Andachtsübung

7.
vaje na fakulteti die Übung
(praktikum) das Praktikum
… za vajo Übungs-
(branje die Übungslektüre)
|
biti iz vaje aus der Übung sein
priti iz vaje aus der Übung kommen
to je odvisno od vaje/samo stvar vaje das ist (reine) Übungssache
biti v vaji drin sein
za vajo namen: zu Übungszwecken, vzrok: übungshalber
kot vaja übungsmäßig
figurativno vaja dela mojstra Übung macht den Meister

valimiento moški spol pokroviteljstvo, dobrohotnost; varstvo; priprošnja

tener valimiento (con) biti v milosti (pri); vpliven biti

valore m

1. veljava, vrednost

2. vrednost, cena:
campione senza valore ptt vzorec brez vrednosti
oggetto di grande, di scarso valore dragocen, malo vreden predmet

3. ekon. vrednost:
valore aggiunto dodana vrednost
imposta sul valore aggiunto davek na dodano vrednost
valore nominale, reale nominalna, realna vrednost
valore di mercato tržna vrednost

4.
valori pl. dragocenosti; dragulji

5.
valori pl. ekon. vrednostni papirji:
Borsa valori Borza vrednostnih papirjev
carta valori vrednostni papir
valori bollati, valori di bollo znamke, kolki, kolkovani papir

6. vrednost; pomembnost; uspešnost; veljavnost:
per lui l'amicizia non ha alcun valore zanj je prijateljstvo nekaj nepomembnega
questa legge non ha più valore ta zakon ni več veljaven

7. vrednota:
scala dei valori vrednostna lestvica
i valori umani človeške vrednote

8. mat., fiz. vrednost:
valori massimi, minimi maksimalne, minimalne vrednosti

9. glasba trajanje, vrednost

10.
con valore di, avere valore di v funkciji, biti v funkciji:
avverbio con valore di aggettivo prislov v pridevniški funkciji

11. pomen:
il valore di un vocabolo besedni pomen

12. hrabrost, junaštvo; pogum:
atti di valore junaški podvigi
con grande valore izredno pogumno
medaglia al valore militare vojaško odlikovanje za hrabrost
medaglia al valore civile odlikovanje za hrabrost v mirnem času

13. umet.
valori pl. valerji:
valori cromatici, plastici barvni, plastični valerji

vantaggio m (pl. -gi)

1. prednost

2. korist, ugodnost:
a vantaggio v korist
a tuo vantaggio v tvojo korist, tebi v korist
ricavare, trarre vantaggio da qcs. imeti korist od česa
tornare a vantaggio biti v korist

3. šport prednost:
portarsi in vantaggio doseči prednost (pred nasprotnikom)

variance [vɛ́əriəns] samostalnik
sprememba; različnost, neskladnost, razhajanje; nesloga, spor, prepir, prerekanje, pričkanje
pravno protislovje, divergenca

to be at variance with biti v protislovju z, razlikovati se od; ne se skladati (on glede); biti v sporu z
they are at variance ne razumejo se med seboj
that set them at variance to jih je razdvojilo (sprlo)

véčen (-čna -o) adj.

1. eterno; knjiž. sempiterno:
prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
rel. večno življenje la vita eterna
večno mesto la città eterna

2. eterno; perenne, perpetuo:
večni sneg nevi perenni
živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie

3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
večna resnica verità eterna, immutabile

4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
večni prepiri continue liti

5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
večni mladenič l'eterno giovanotto
knjiž. večni žid l'ebreo errante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
rel. večni ogenj il fuoco eterno
večni sodnik Dio (in veste di giudice)
večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
večna luč luce eterna
večne zaobljube voti perpetui, solenni
pren. večni študent eterno studente
šah. večni šah scacco perpetuo

večin|a ženski spol (-e …)

1. pri števnih samostalnikih: die Mehrheit, die Mehrzahl, die meisten, der Großteil, der größte Teil (večina ljudi/hiš die meisten Leute/Häuser, der Großteil der Leute/Häuser); pri neštevnih samostalnikih: denarja, kruha, moke: der Großteil (des Geldes), das meiste (Geld)
večino časa die meiste Zeit

2. pri glasovanju: die Mehrheit (absolutna absolute Mehrheit, dvotretjinska Zweidrittelmehrheit, kvalificirana qualifizierte Mehrheit, navadna einfache Mehrheit, relativna relative Mehrheit, tesna knappe Mehrheit, tričetrtinska Dreiviertelmehrheit, v parlamentu Parlamentsmehrheit)
figurativno molčeča večina schweigende Mehrheit
ogromna večina erdrückende Mehrheit
pretežna večina überwiegende Mehrheit
večina glasov die Stimmenmehrheit
odločitev večine die Mehrheitsentscheidung
sklep večine der [Mehrheitsbeschluß] Mehrheitsbeschluss
biti v večini in der Überzahl sein, pri glasovanjih: die Mehrheit haben
ki lahko doseže večino mehrheitsfähig
narediti/postati sprejemljivo za večino mehrheitsfähig machen/werden
volitve z večino glasov die Mehrheitswahl
z večino izglasovati, sprejeti: mit Stimmenmehrheit

večína majority; the greater (ali major) part; the bulk; most; plurality

absolutna (ogromna, vladna, velika, pičla, silna, relativna, potrebna, enostavna, dvetretjinska) večína absolute (crushing, government, great, narrow, overwhelming, relative, necessary, simple, two-thirds) majority
ogromna večína a swingeing victory
večína naroda the mass of the nation
večína (od) nas the bulk of us, most of us
večína glasov majority of votes
večína ljudi the majority of people, most people
z dvema glasovoma večíne by a majority of two
z večíno glasov by a majority of votes, ZDA by a plurality (of votes)
biti v veliki večíni to be in a substantial majority
večína je za predlog the ayes have it
ženske so bile v večíni the women were in the majority
dobiti absolutno večíno to obtain an absolute majority
bila je dosežena večína 200 glasov proti zakonskemu osnutku there was a majority of 200 against the bill
s svojim glasom je odločil večíno he had a casting vote
priključiti se večíni parlament to join the majority

vedere^*

A) v. tr. (pres. vedo)

1. videti, gledati:
vedere, vederci videti (imeti vid)
vedere, vederci poco, male slabo videti
non vederci per la fame biti strašno lačen
vederci doppio videti dvojno (od utrujenosti, pijanosti); biti strašno utrujen, pijan
non vedere il giorno, l'ora pren. komaj čakati
vedere coi propri occhi videti na lastne oči
vedere per credere neposredno se prepričati
far vedere pokazati
non farsi vedere skrivati se; delovati skrivaj
te lo farò vedere, te lo faccio vedere ti že pokažem!
vedere qcn. di buon occhio, di mal occhio pren. koga ceniti, ne ceniti, komu biti naklonjen, nenaklonjen
stare a vedere počakati, ne vmešavati se

2. pregledati, prebrati, pogledati:
vedere i conti pregledati, preveriti račune
vedi, v. glej

3. gledati; udeležiti se; obiskati:
vedere una mostra obiskati razstavo

4. obiskati, srečati; videti:
andare a vedere il medico, l'avvocato iti k zdravniku, k odvetniku
farsi vedere dal medico dati se pregledati
guarda chi si vede! pog. glej no, koga vidimo!
non farsi più vedere ne biti na spregled
non poter vedere qcn. pren. koga ne prenesti

5. pren. videti, gledati v mislih, v domišljiji; predvideti:
vedere qcn. in sogno sanjati koga
vedere nero, rosa biti črnogled, optimist

6. opaziti, opažati

7. pren. razumeti, doumeti:
dare a vedere razložiti
non dare a vedere skriti
far vedere dokazati
non vederci chiaro ne biti jasno

8. pren. presoditi, presojati:
a mio modo di vedere po mojem

9. poskusiti, skušati:
vedrò di accontentarti poskusil ti bom ustreči

10.
avere a che vedere con qcn. con qcs. biti v zvezi s kom, s čim

B) ➞ vedersi v. rifl. (pres. mi vedo)

1. videti, gledati se

2. pren. čutiti se, biti:
date le circostanze mi vedo costretto a rinunciare ai suoi servizi glede na okoliščine sem se prisiljen odpovedati vašim uslugam

3. pren. videti se, prepoznati se

C) ➞ vedersi v. rifl. (pres. ci vediamo) srečati se, dobiti se:
ci vediamo domani vidiva, dobiva se jutri
chi s'è visto s'è visto in konec (kot zaključek pogovora, razprave)

Č) m

1. videnje:
al vedere ob pogledu na, videč

2. pogled, razgled:
bel vedere, belvedere razgledišče

3. videz, izgled:
far un bel vedere lepo izgledati

4. mnenje, sodba:
a mio, tuo, suo vedere po mojem, tvojem, njegovem (njenem)

veljáva worth; value; (vozovnice ipd.) validity; currency; pravo operation

ta zakon je še v veljávi that law is still in force
ti kovanci so še v veljávi these coins are still legal tender
biti v splošni veljávi to be current
ostati v veljávi to remain in force
stopiti v veljávo to come into operation (ali into force), to be put into operation (ali force), pravo to take effect
novi vozni red je stopil v veljávo pretekli teden the new timetable came into operation last week

veljáva valeur ženski spol , validité ženski spol , vigueur ženski spol ; (važnost) importance ženski spol ; (denarja) cours moški spol ; figurativno autorité ženski spol , crédit moški spol , poids moški spol

zlata veljava (ekonomija) monnaie-or ženski spol
biti v veljavi être en vigueur
dobiti (stopiti) v veljavo (o zakonu) entrer en vigueur

veljáva valor m ; (veljavnost) validez f , vigor m ; (važnost) importancia f ; fig peso m , autoridad f , prestigio m ; crédito m ; (vpliv) influencia f ; (denarja) curso m legal ; jur vigencia f

zlata veljava patrón m oro
v veljavi en validez
biti v veljavi ser válido, (zakon) estar vigente, estar en vigor
je v veljavi (= velja) do ... tiene validez hasta...
ne biti več v veljavi dejar de ser válido
priti do veljave, dobiti (si) veljavo imponerse, hacerse valer, distinguirse, resaltar, sobresalir
spraviti do veljave hacer valer
stopiti v veljavo (o zakonu) entrar en vigor

vent [vɑ̃] masculin veter, sapa; tok, gibanje; tendenca

la rose des vents vetrovnica (na kompasu)
vent alizé pasatni (tropski) veter
vent chargé de neige snežni veter
vent nul brezvetrje
vent de sable peščeni veter (vihar)
coup masculin de vent piš vetra
vents pluriel; instruments masculin pluriel à vent pihala
en plein vent na vetrovnem mestu, na prostem
aux quatre vents povsod, v vse smeri
il fait du vent vetrovno je
avoir bon vent imeti ugoden veter
avoir des vents (médecine) imeti vetrove
avoir vent de quelque chose zavohati kaj, slutiti
avoir vent d'une nouvelle biti več ali manj informiran o novici
avoir le vent debout; naviguer sous le vent pluti proti vetru
avoir le vent arrière; en poupe pluti v smeri vetra
avoir du vent dans les voi'es (figuré) biti nekoliko pijan, voziti barko
aller comme le vent iti hitro
aller selon le vent (figuré) iti, kot veter piha
contre vents et marées kljub vsem zaprekam
lâcher un vent prdniti
passer en coup de vent kot veter mimo iti
marcher le nez au vent prodajati zijala
le vent tourne veter se obrača
être dans le vent slediti modi, biti v toku svoje dobe
prendre le vent; observer d'où vient le vent opazovati, kako se obračajo dogodki; orientirati se
autant en emporte le vent od tega ne bo nič ostalo
quel bon vent vous amène? katero srečno naključje vas je pripeljalo sem?
qui sème le vent, récolte la tempête kdor seje veter, žanje vihar
tourner à tous les vents biti nestanoviten