Franja

fiore m

1. cvetlica, roža; cvet:
fiore di giardino vrtna cvetlica
fiore di campo poljska cvetlica
fiore di serra cvetlica iz cvetličnjaka
mazzo di fiori šopek cvetlic
la vita non è tutta rose e fiori v življenju ni vse med in mleko
portare un fiore all'occhiello nositi rožo v gumbnici
pianta in fiore cvetoča rastlina
essere in fiore cveteti, biti v razcvetu (tudi pren.);
a fiori s cvetličnimi motivi

2. bot.
fiore d'ogni mese ognjič (Calendula officinalis)
fiore di passione pasijonka (Passiflora)
fiore di primavera navadna marjetica (Bellis perennis)

3. pren. cvet:
fior fiore (okrepljeno) cvet:
il fior fiore della buona società cittadina cvet mestne gospode
fiore del latte smetana
fiore di farina najfinejša moka (dvojna nularica)
perdere il proprio fiore izgubiti devištvo
essere nel fiore pren. biti v cvetu
nel fiore degli anni, della giovinezza, della bellezza v cvetu let, v cvetu mladosti, v cvetu lepote

4.
un fior di pren. obilica, veliko:
rimetterci un fior di quattrini izgubiti veliko denarja
un fior di galantuomo velik poštenjak
un fior di mascalzone velik malopridnež

5.
a fior di tik pod, na površini:
a fior d'acqua na vodni gladini
sentire un dolore a fior di pelle čutiti bolečino tik pod kožo
dire qcs. a fior di labbra pren. kaj komaj slišno zašepetati

6. miner.
fiore di zolfo žveplov cvet

7. pl. igre križ (barva igralnih kart)

fire¹ [fáiə] samostalnik
ogenj, plamen, požar; streljanje
figurativno gorečnost, navdušenje, vnema, razburjenje; vročica; pekel; smrt na grmadi

to add fuel to the fire prilivati olje v ogenj; poslabšati; razpihovati strasti
medicina St. Anthony's fire šen
between two fires med dvema ognjema
a burnt child dreads the fire kdor se opeče, je drugič previden
to catch (ali take) fire vneti se
fire control stolp, s katerega vodijo streljanje; boj proti gozdnim požarom
fire department požarni oddelek
to go through fire and water mnogo pretrpeti
to lay a fire pripraviti za zakurjenje
to open fire začeti obstreljevati
out of the frying-pan into the fire z dežja pod kap
to pour oil on fire prilivati olje na ogenj, razdražiti, podpihovati
to set on fire, to set fire to zažgati, prižgati
vojska blind fire streljanje brez cilja, na slepo
to keep up a fire vzdrževati ogenj; nenehno obstreljevati
to be on fire goreti
there's no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj; iz nič ni nič
to set the Thames on fire narediti nekaj izrednega, iznajti smodnik
to strike fire izkresati ogenj
withering fire uničevalen ogenj
running fire salva strelov; zapovrstni napadi kritike

fist¹ [fist] samostalnik
pest
pogovorno roka, šapa
hudomušno pisava

a bad fist grda pisava
a good fist lepa pisava
close-fisted, tight-fisted skopuški, skop
clenched fist stisnjena pest
fist law pravica močnejšega
to grease s.o.'s fist podkupovati koga
he made a better fist of it delo mu je šlo bolje od rok
he made a poor fist of it delo se mu ni posrečilo
the mailed fist moč, oblast
to make money hand over fist zaslužiti veliko denarja
to shake one's fist at s.o. groziti komu s pestjo

flāmen² -inis, m (morda iz *flād(s)men, sor. z got. blōtan častiti) posebni svečenik, tj. svečenik posameznega božanstva. Te svečenike je baje uvedel Numa; bilo jih je 15; 3 maiores (patriciji): fl. Diālis Ci., L., O., Suet. za Jupitra, Quirīnālis Ci., L. za Romula, Mārtiālis Val. Max. ali Mārtis L. za Marsa, in 12 minores (plebejci) za nižja božanstva, npr. fl. Carmentae, Flōrae, Pomōnae, Vulcāni idr. Za časa cesarjev so bili tudi flamines za bogove proglašenih cesarjev, npr. fl. Augusti T. fl. Tiberii Suet. Najimenitnejši je bil fl. Dialis, ki je imel več prednosti (liktorja, kurulski stol, s škrlatnim trakom obrobljeno togo (toga praetexta)), a je bil tudi v marsičem vezan. Tako ni smel čez noč ostati izven mesta, ne zajahati konja ne videti oborožene vojske ne človeka pri delu na praznik, tudi ni smel prisegati, ne nositi prstana z vloženimi dragulji. Njegov zakon je moral biti sklenjen po tako zvani konfareaciji (confarreatio) in je bil nerazdružljiv; ob smrti svoje žene se je moral svoji službi odpovedati: Varr., O., Gell. idr. flaminem prodere Ci., capere, inaugurare L., colere Plin. iun. — Flāmen -inis, m Flámen kot priimek Klavdijevega plemena: L.

flāminica, -ae, f (sc. uxor; flāmen 2) žena posebnega svečenika, zlasti Jupitrovega, „flaminka“; izvajala je svečeniška opravila, nosila zlatorumeno obleko in tančico, s katero si je pri daritvah zagrinjala glavo; las si ni smela česati niti se ni smela lišpati: O., Trogus ap. Prisc., Gell., Macr., fl. Dialis T. Od tod adj. flāminicus 3 flaminkin: vestis P. F.

flan [flɑ̃] masculin smetanova torta, puding; typographie matrica

à la flan (populaire) zanikrno, malomarno
(populaire) c'est du flan! to ni res! to je šala!
(populaire) en être, en rester comme deux ronds de flan onemeti od začudenja

fleō -ēre, flēvī, flētum

I. intr.

1. jokati (se), plakati: quid fles? Acc. fr., quin fles? Pl., ne fle, mulier fleret uberius Ci., rex in foro flens clamare coepit Ci., lapides flere cogere Ci. ali aliquem flere cogere Cu. ganiti do solz, haec pluribus verbis flens a Caesare petit C., flendo delicuit Hyrie O. se je od joka raztopila, se je utopila v solzah, se je razjokala, o multa (adv. acc. n. pl. = zelo) fleturum caput H. = ki ti preti nesreča, flere desinere Cat., Sen. rh. ne več jokati, izjokati se, fl. ubertim Sen. rh., effusius Cu., effusissime Sen. ph.; z dat. = jokati pred kom, tožiti mu svojo bol: felix, qui potuit praesenti flere puellae Pr.; s praep.: fl. de filii morte Ci., ob nostras vias Tib., ab insidiis Pr., ad singula Suet., cum gemitu Amm., cum aliquo, de illa aut pro illa Eccl.; v pass. brezos.: in ignem posita est: fletur Ter., macretur, fletur, lamantatur Ap., oratur, psallitur, fletur Sid.; pt. pf. = jokajoč(a) (se): mater pueri fleta et lacrimosa Ap.

2. metaf.
a) zarezgetati: equorum greges … comperit … ubertim flere Suet.
b) pesn. (o stvareh) solzeti, mezeti, kapljati: Prud., uberibus flent omnia guttis Lucr., flevit in templis ebur Sen. tr. —

II. trans.

1. objokovati koga, jokati (se) nad kom (čim), po kom (čem), oplakovati koga; le pesn. in poklas.: egone illum non fleam? Pl., quotiens fidem mutatosque deos flebit H., orba cum flet unicum mater Cat., illum (Marsyam) Satyri fratres flerunt (gl. opombo spodaj) O., hanc dicitur unus flesse (gl. opombo spodaj) Pelops O., fl. inultos dolores O., servitutem Ph., amissum fratrem Sen., rh. simul mortuos vivosque, neptium necem Cu., filii necem, Germanicum T.; v pass.: multum fleti ad superos (na zgornjem svetu, v času svojega življenja … ) Dardanidae V., nata fleatur O., flenda Graecia, fortuna O. objokovanja vredna, minus … est, quod flendum meo nomine quam quod illius gaudendum est Q.; subst. n. pl.: flenda pati Sen. tr.; flere s quod (da): quod interemi, non quod amisi, fleo Sen. tr.; z ACI: Tib., Pr., Val. Fl., me discedere flevit V., meretricis … periscelidem raptam sibi (esse) flentis H.; occ.
a) jokajoč (solzeč se) opisovati, opevati, peti: cavā testudine amorem H., feralia carmina Col. poet.
b) jokaje, solzeč se prositi (s finalnim stavkom): flemus, ni (= nē) nos divideret Pr., flere coepit, ne amicus pro se periret Hyg.

2. metaf. pesn. (o neosebnih subj.) kapati kaj: quem (sanguinem) plaga flerat (gl. opombo spodaj) roscidis livoribus Prud.

Opomba: Sinkop. obl. iz kor. pf.: flesti (= flevisti) O., flerunt (= fleverunt) V. idr. pesniki, flerat (= fleverat) Prud., flesse (= flevisse) L., O., Plin. idr. flesset (= flevisset) Stat.

flirtati glagol
1. (izkazovati seksualni interes) ▸ flörtöl, kacérkodikRada flirta z drugimi moškimi. ▸ Szívesen flörtöl más férfiakkal.
Sedela sta na kavču, se veliko smejala, ves čas flirtala in se dotikala. ▸ A kanapén ültek egymás mellett, sokat nevettek, miközben egyfolytában flörtöltek és gyakran egymáshoz értek.

2. (biti naklonjen čemu) ▸ flörtöl, kacérkodikKlub študentov zato ne flirta z nobeno izmed političnih opcij. ▸ Az egyetemisták klubja ezért nem kacérkodik egyetlen politikai opcióval sem.
Z igralstvom je flirtal že v študentskih letih in po slovesu od aktivnega športa mu televizijskih ter filmskih ponudb ni manjkalo. ▸ A színészettel már egyetemista korában is kacérkodott, az aktív sportolás befejezése után pedig hírnevének köszönhetően sok tévés és filmes felkérést kapott.
Laburisti so ga hitro obtožili, da flirta z angleškim nacionalizmom. ▸ A munkáspártiak hamar megvádolták azzal, hogy az angol nacionalizmussal kacérkodik.

3. (o nevarnosti) ▸ kacérkodik, szembenézEnajst minut nogometnega obračuna so gostje flirtali s pravim ponižanjem. ▸ A futballmeccs tizenegy percében a vendégeknek igazi megaláztatásban volt részük.
On je vrhunski igralec, ki vedno flirta z nevarnostjo. ▸ Kitűnő játékos, aki folyton a veszéllyel kacérkodik.

4. (izzivalno se obnašati) ▸ flörtöl, kacérkodik, kokettál
Svet gleda nanjo kot na uspešen fotomodel, ki zna na ukaz flirtati s kamero. ▸ A világ sikeres fotómodellnek tartja, aki utasításra képes kacérkodni a kamerával.

fluō -ere, flūxī, flūxum (gl. tudi flō; prim. gr. φλύω prekipevam, vzkipevam, gr. φλυαρέω blebetam, lat. flēmina, flūctus, flūxus, flūmen [iz *flug(s)men], fluidus, fluitāre, fluvius, fluvia, flustra, stlat. con-flūgēs ali po drugih con-flugae)

I.

1. teči, pretakati se; najprej o vodi in drugih tekočinah: inter fines Helvetiorum et Allobrogum … Rhodanus fluit C., ut oculis, in utram partem fluat (Arar), iudicari non possit C., Chrysas est amnis, qui per Assorinorum agros fluit Ci., tantos terrae motus … factos esse, ut … flumina in contrarias partes fluxerint Ci., magnus fluens Nilus V. mogočno tekoči, madidis gravis fluere unda capillis (videtur) O., non intermissis ut fluat imber aquis O., mella fluant illi V., sudor fluit undique rivis V., fluit de corpore sudor O., fluxit discusso cortice sanguis O., fluxit in terram Remi cruor H., sanguis terras fluxurus in omnes Lucan., fluit lac vimine querno O., fluunt lacrimae per ora O., lacrimae fluunt, fluentes lacrimae Hier.; potem o raztopljenih kovinah in drugih rečeh: fluit aes rivis V., fluit aurum ignibus O., per oculos cerebrum molle fluit O.; pren. o govoru: ex eius ore melle dulcius fluebat oratio Ci., ne fluat oratio Ci. da ne teče enolično, cum flueret lutulentus (Lucilius) H. ko mu je beseda tekla v blatnem (umazanem) toku njegovih verzov, carmen … fluit O. teče gladko, in Herodoto omnia leniter fluunt Q. †grammatice† pleno iam satis alveo fluit Q.; occ.
a) kot medic. t. t. drisko imeti, ulivati se: fluit alvus, corpus Cels. fluentes morbi Cels. bolezni, ki jih spremlja driska (naspr. astricti, compressi).
b) z abl. = moker biti od česa, biti oblit s čim, pluti s čim, iz (s) koga (česa), po kom (čem) teči ali se cediti: membra fluentia tabo V., ille cruore fluens O. poln krvi, okrvavljen, oblit s krvjo = s krvjo plujoč, sudore fluentia bracchia O. vse mokre od potu, oblite s potom, rubenti fluxit mulctra mero Sil.; z in c. abl.: in madida veste fluens V. ves zmočen v mokri obleki; pesn. = bogat biti, imeti veliko česa, obilovati s čim: multo Baccho (= vino) fl. V., terra auro fluxit V.; abs.: fluentes buccae Ci. (Orat. in Pison. 11, 25) lica, po katerih se cedi mazilo (toda: buccis fluentibus [Gallus] Ci., gl. spodaj pod fluēns).

2. metaf. (o množici ljudstva) dreti, vreti, valiti se: omnisque relictis turba fluit castris V., fluunt ad regia tecta V., effuse fluentem in se aciem excepēre Cu.; occ.
a) (o zraku, vetru, ognju) hlipeti, veti, valiti se: aliunde fluens … aër Lucr., nec ratione fluunt (venti) Lucr., de litore Coo aura fluens Lucan., fluit undique victor Mulciber Sil.
b) (o obleki, laseh idr.) (valovito) se spuščati, usipati se ali padati: fluens vestis O., Pr., nodo collecta sinus fluentes V., fluentem fronde premit crinem V., comae per levia colla fluentes Pr., fluant per mea corpora rosae Pr.; ramos compesce fluentes V. viseče, divje.
c) na tla pasti, zgruditi se, sesesti: ad terram fluit cervix V., ad terram non sponte fluens V., viscera lapsa fluunt O. se usipljejo.
č) izlivati se, vreti iz česa: multaque ab ea (lunā) manant et fluunt Ci.
d) (raz)širiti se: Pythagorae disciplina cum longe lateque flueret Ci., multum autem fluxisse de scriptis nostris sermonem Ci. mnoge in kaj različne izjave da so se razglasile.
e) (neovirano) teči, v teku biti, potekati, goditi se, vršiti se: cuncta fluunt (prim.: gr. πάντα ῥεῖ) O., quibus (causis) ab aeterno tempore fluentibus in aeternum Ci., in rebus prosperis et ad voluntatem fluentibus Ci. v sreči in če gre vse po volji (po godu), rebus ad voluntatem fluentibus S. fr., nec praesentia prospere fluebant T. ni prav potekalo; quod (Caecubum) fluentem nauseam coërceat H. gnusa tok (= bljuvanje).

3. pren. potekati, nastati, izhajati, izvirati: haec omnia ex eodem fonte fluxerunt Ci., ab isto capite fluere necesse est omnem rationem bonorum et malorum Ci., disciplinis Graecis, unde et nostrae fluxerunt Q., omnia ex natura rerum … fluere Q.; occ. hoteti, meriti kam: videamus, illius rationes quorsum fluant Ci., res fluit ad interregnum Ci.

II.

1. pasti iz česa: fluent arma de manibus Ci.

2.
a) odpasti, izpasti: sponte fluant (poma) matura suā O., fluunt capilli Cels.
b) pren. teči, preteči, uteči, ubežati, (iz)giniti, miniti: tarda fluunt tempora H., fluit tempus Sen. ph., cetera nasci, occidere, fluere, labi Ci., fluit voluptas corporis et avolat Ci., fluere omnia cernimus Lucr.

3. na valovih plavati, pluti: nec mersa est pelago, nec fluit ulla ratis Mart.

4.
a) tako rekoč (raz)topiti se, oslabeti, omagati, opešati: dissolvuntur enim tum demum membra fluuntque Lucr., fluunt sudore et lassitudine membra L. se spotijo in omagajo, fluentibus membris Cu., surae fluxere Lucan., Romani, cum … fluere iam lassitudine vires sentirent L., fl. mollitie Ci. ali mollitiis Vell. topiti se v mehkužnosti, onemoči od mehkužnosti, fl. luxu L., Cu. topiti se (živeti) v razkošju, tako tudi: fl. voluptatibus Sen. ph.; ne in luxuriam flueretis Aug.
b) pren. ničev, prazen biti; labor ille, carens rectore, fluit Q.

5. trans. izli(va)ti, razli(va)ti, obilno da(ja)ti: quando petra aquas fluxit Ambr., Oenotria palmite largo vina fluens Cl., cuius (storacis) virgulae … lacrimam fluunt Isid.; kot medic. t. t.: fl. sanguinem Cael., sanguinem ex capite, ex iecore, ex supernis faucium Cael.; pren.: legi litteras tuas fluentes lac et mel Aug. — Od tod

I. adj. pt. pr. fluēns -entis

1. (o govoru)
a) enakomerno tekoč, miren: tracta quaedam et fluens … oratio Ci., fl. contextus Q., elegi fluentes Plin. iun. fluentes carminum deliciae Gell.,
b) enolično tekoč, enoličen, brez odstavkov: ut ne aut dissoluta aut fluens sit oratio Ci., inculta et fluens est oratio Ci.; occ. (o govorniku): in … descriptionibus fusi ac fluentes sumus Q. smo obširni in enolični.

2. mlahav, mlahavo viseč, povešen, klapast: buccis fluentibus (Gallus) Ci. (De orat. 2, 66, 266) s povešenimi (lici), fluentibus membris Cu., Aug.; o osebah: (pueri) soluti ac fluentes Q., incessu ipso … fluentes Sen. ph. — Adv. fluenter valovito (se gibajoč), v valovitem gibanju: res quaeque fluenter fertur Lucr., capillo fl. undante Ap. z valovito se spuščajočimi lasmi. —

II. adj. pt. pf. flūxus 3, adv. ē

I. tekoč: quod (vas) fluxum … videbat Lucr., fluxi suci Plin., elementa arida atque fluxa Ap. —

II. metaf.

1. valovito se spuščajoč, spuščen, ohlapen, prost = razpleten (o laseh): amictūs Lucan., habena L., carbasa Lucr. vihrajoča, plahutajoča, arma T. ki jim skoraj pade iz roke, crine fluxo T., cingi fluxiore cinctu Suet. ohlapneje se prepasati; (o osebah) z gen.: vestium Arsacidae Ap. z valovito se spuščajočimi oblačili.

2. mlahav, medel, slaboten: iuvenum corpora Col., Germanorum fluxa corpora T., spadone eviratior fluxo Mart., animi aetate fluxi S., noctu dieque fluxi T. zanikrni, animi fluxioris esse Suet. nekoliko lahkomiselnih načel, nekoliko širokovesten; z gen.: fluxa morum gens Sil. zanikrnega značaja, neznačajen rod, fluxius agens Amm. nemarneje, zanikrneje.

3. nestanoviten, minljiv, omahljiv, negotov, nezanesljiv: divitiarum et formae gloria fluxa et fragilis est S., fl. fides Pl., S., L., T. nezanesljiva zvestoba, nezanesljivost, verolomnost, res humanae fluxae et mobiles L., nihil … tam instabile ac fluxum est quam fama potentiae T.

4. propadajoč, razpadajoč, razmajan, nevzdržen: murorum aevo fluxa T. razpadajoča mesta; pren.: res fluxae Ci. ep. nevzdržne, Galbae fluxa auctoritas T. spodkopana, fluxa senio mens T. oslabel od starosti, studia inania et fluxa T. le začasnega uspeha, omnia fluxa infirmaque Ap. razpadljivo.

Opomba: Fut. I. fluebunt: It.; pt. fut. act.. fluiturus: Boet.; star. pt. pf.. fluctus in pt. fut. act. flucturus: Prisc. (neizpričano).

foedō -āre -āvī -ātum (foedus 3)

I.

1. ogrditi, spačiti, skaziti, iznakaziti, pokvariti, potvoriti: pulvere canitiem O. ali canitiem … infuso pulvere Cat., foedatis pulvere turpi crinibus O., cum sua foedari latrantibus inguina monstris aspicit O., non nihil in Sarmatarum habitum foedantur T. postajajo skoraj tako iznakaženi kakor Sarmati, ne vestis Serica viros foedaret T. naj ne omadežuje; z gr. acc.: foedati ora (v obrazu) Galaesi V.; occ.
a) grdo (hudo) obdelati, razbiti, zdelati: hostium copias Pl., unguibus ora et pectora pugnis V. razpraskati … in biti po prsih, ferro Argolicas latebras V., ferro volucres V., pobiti, crines V. razmršiti, agri foedantur L. se pustošijo, f. urbem strage Val. Max., verberibus foedatus T.
b) skaliti, potemniti, zatemniti, zamračiti: serenos voltus V., lumen S. fr. (o oblaku), luna … lumen omne foedavit Cu.

2. ponesnažiti, onečediti, omadeževati, oskruniti: lacus … multo foedabat proxima limo Sil., caede sua templum f. L., foedata bracchia tabo O., f. sanguine tellurem, vestes O. ali templa cruore O. okrvaviti, sanguine aliquid T. —

II. metaf. onečastiti, onesvetiti, oskruniti: Eutr., Vop., rem patriam et gloriam maiorum Pl., belli exstinctorem nefario scelere Ci., memoriam iuventutis senectutis dedecore Ci., ab eo sacella summā turpitudine foedata sunt Ci., f. aliquem vivum perenni miseriā Ci. poet. neprestano mučiti in stiskati, multiplici clade foedatus annus L., f. aliquem funere Val. Fl., principem sordidis ministeriis T., senatorum plures per arenam (z gladiatorskimi igrami) foedati sunt T., ipse per licita atque inlicita foedatus T. s tem, kar je dovoljeno in kar ni dovoljeno, f. egregia erga populum Rom. merita T., victoriam parricidiis Fl., regnum caedibus Iust.

foi [fwa] féminin vera; zaupanje; dana beseda, zvestoba; overjenje; spričevalo; verodostojnost

de, en bonne foi v dobri veri, po najboljši vesti in vednosti
en foi de quoi (juridique) v dokaz česar
sous la foi du serment pod prisego
ma foi! pri moji veri!
ma foi, oui seveda, vsekakor
bonne foi iskrenost, poštenost
mauvaise foi neiskrenost, nepoštenost
digne de foi verodostojen
profession féminin de foi veroizpoved
foi conjugale zakonska zvestoba
foi des contrats zvestoba do, izpolnjevanje dogovorov, pogodb
foi des traités obveznost pogodb
article masculin de foi dogma, ki jo katoličan mora verjeti
ajouter foi à quelque chose verjeti čemu
avoir la foi imeti vero, biti veren
avoir la foi en quelqu'un, quelque chose (en avenir) zaupati v koga, kaj (v prihodnost), verjeti komu, čemu
donner foi vzbujati zaupanje
donner sa foi dati svojo besedo
faire foi imeti dokazilno moč, biti merodajen
faire foi de quelque chose dokaz(ov)ati, overiti, potrditi kaj
garder sa foi držati svojo besedo
être de mauvaise foi biti neiskren, imeti slabe namene
il est de mauvaise foi njemu ne moremo verjeti
n'avoir ni foi ni loi ne imeti ne vere ne morale
manquer de foi ne držati besede

fois [fwa] féminin krat

une fois enkrat
encore une fois še enkrat
deux fois dvakrat
des fois včasih; slučajno
chaque fois, à chaque fois vsakikrat
à la fois hkrati, obenem, istočasno
bien des fois pogosto, često
maintes fois večkrat
de fois à autre sem in tja
toutes les fois vsakokrat, vselej
combien de fois kolikokrat
une fois pour toutes, une bonne fois enkrat za vselej, definitivno
une fois que v trenutku, ko
plusieurs fois večkrat
en plusieurs fois ponovno
des fois que v primeru da, če slučajno
je vais téléphoner, des fois qu'il serait encore chez lui telefoniral bom, če je slučajno še doma
pour la dernière fois zadnjič, zadnjikrat
trois fois deux six trikrat dve (je) šest
il y avait, il était une fois (un roi) nekoč je bil (kralj)
une fois n'est pas coutume enkrat ni nobenkrat

fool¹ [fu:l] samostalnik
norec, bedak, butec, zmedenec; dvorni norec, pavliha
figurativno igračka

All Fools' Day 1. april
April Fool aprilska šala; žrtev aprilske šale
to be no fool biti bister
as the fool thinks so the bell clinks norec veruje v to, kar si želi
everyone has a fool in his sleeve vsakdo se včasih obnaša kakor norec
a fool's bolt is soon shot norec je kmalu pri kraju s svojo pametjo
a fool's errand brezplodno delo
to make a fool of s.o. imeti koga za norca
to be a fool for one's pains zaman si prizadevati
fool's paradise deveta dežela
to play the fool neumno se obnašati
to be but a fool to, to be a fool to ne biti nič v primeri s
mineralogija fool's gold železov kršec
he is a fool to... on nič ne pomeni proti...
there's no fool like an old fool nič ni hujšega kakor ponoreli starec
botanika fool's parsley mala trobelika

for¹ [fɔ:, fə] predlog
za; zaradi; proti; namesto; glede na

for all navzlic, kljub
as for me kar se mene tiče, zastran mene
pogovorno to be in for, to be for it pričakovati (sitnosti, težave)
pogovorno to be out for nameravati
for the better na bolje
but for ko bi ne bilo, brez
for fear iz strahu
for love iz ljubezni
for the present za zdaj
for the first time prvič
not for love or money za nič na svetu
to know for certain (ali sure, a certainty, a fact) z gotovostjo vedeti
now for them! na juriš!
for good za vedno
there's nothing for it nič drugega ne preostaja
to go for a walk iti na sprehod
sleng to go for a soldier postati vojak
to give a Roland for an Oliver poplačati enako z enakim, vrniti milo za drago
I am in for flu gripa se me loteva
he wants for nothing nič mu ne manjka, vsega ima dovolj
to take for granted smatrati kot dejstvo
it's for you do decide ti se moraš odločiti
it is not nice for him ni lepo od njega
once for all enkrat za vselej
for as much v koliko
for all (ali aught) I know... kolikor je meni znano...
for instance, for example na primer
for the nonce tokrat
I for one jaz na primer
for God's sake za božjo voljo
to look for s.th. iskati kaj
not for the life of me za nič na svetu
for shame! sram te (vas) bodi!
to be out for trouble (ali row) iskati prepir
she could not speak for weeping tako se je jokala, da ni mogla govoriti
the train for London vlak proti Londonu
word for word beseda za besedo
Mary for ever! naj živi Marija!
for the time being za zdaj
he's been here for an hour je tukaj že eno uro

*for, fārī, fātus sum (prim. gr. φημί [dor. φαμί] govorim, rečem, pravim, φήμη [dor. φάμα] glas, govorica, bajka, φάτις govorica, φωνή glas, φάσκω govorim, lat. fāma, fātum, fābula, fās, fāstus, fateor, sl. bajati, basen, baje, bajka, bajilo). Glag. je nepopoln in (kot v. simplex) star. ter večinoma pesn., v prozi le v zvezi fando audire; najdemo naslednje obl.: fatur, fabor, fabitur, fatus, fatus sum (eram, erat), imp. fare, inf. fari ali farier, sup. fatu, pt. fans, fantis, fantem, gerundivum in gerundium fandus, fandi, fando; poleg teh oblik še: fantur Varr., farer Aug.

1. govoriti, praviti, povedati, reči, naznaniti; abs.: sic fatus V., breviter fata est V., age fare V. dej, povej, Venulus ita farier infit V., fandi fictor V. (o Odiseju), fari nescios pueros (= infantes) H., cum primum fari coepisset Suet.; z acc. rei: fabitur hoc aliquis Ci., animus delira fatur Lucr., haec (talia) fatus V., vix ea fatus eram V., haec fantem Pr., cursu, quem fabor, eundum est Val. Fl.; v pass. pomenu: fasti dies sunt, in quibus ius fatur Suet. ap. Prisc. et ap. Isid. se sodi; z dat. cui Palinurus fatur V.; s praep.: ita ad aethera fatur V., sociosque … sic fatur ad omnes Val. Fl., super Hercule fari Val. Fl.; z odvisnim vprašalnim stavkom: fare, age, quid venias V., fare, an spes ulla (sit) Val. Fl.; z ACI: adfore … fare viros Val. Fl.

2. occ.
a) prerokovati, vedeževati: fata, fata fanda Enn., Apollo fatis fandis dementem invitam ciet Pac. ap. Ci., hic tibi — fabor enim … — bellum ingens geret V., fare, quem poenae petant Sen. tr.
b) opevati: Tarpeium nemus … fabor Pr. — Od tod pt. fandus 3
a) najprej kot gerundium: copia, tempora, finis fandi V. govorjenja, doctissimus fandi V., omnes fandi virtutes Ap. predavanja, govora; pogosto v abl.: fando accipere Pl. po slišanju izvedeti, po (od) drugih izvedeti, postulatio ne fando quidem nota Ci. o kateri se ni niti slišalo govoriti (praviti), ne fando quidem auditum est Ci. niti po slišanju ni znano, fando si contigit aures vestras O. po govorici (toda: quis funera fando explicet? V. s pripovedovanjem).
b) potem kot adj. α) ki se da (iz)reči, izrekljiv, izrečen; kot subst. n. pl.: non fanda timemus Lucan. bojimo se neizrekljive nesreče. β) ki se sme (iz)reči, dovoljen, pravi, pravičen: respersae fando nefandoque sanguine arae L., non fanda (= nefanda) piacula Lucan.; kot subst. n.: sperate deos memores fandi atque nefandi V. pravice in krivice, omnia fanda nefanda malo permixta furore Cat.

forbear^*1 [fɔ:bɛ́ə] prehodni glagol & neprehodni glagol (from)
opustiti; vzdržati se; ogniti, ogibati se
arhaično (with) potrpeti

she could not forbear laughing ni si mogla kaj, da se ne bi smejala

forbearance [fɔ:bɛ́ərəns] samostalnik
opustitev; popuščanje, prizanašanje, obzirnost, potrpljenje

forbearance is no acquittance s tem, da delo odložiš, še ni opravljeno

forma ženski spol oblika, kalup, model, format; predpis, formula; formalnost; vzorec; možnost, priložnost; pisava; religija hostija

dar forma (a) izvesti, v red spraviti
estar en forma biti v formi, biti treniran
no hay forma de vivir con ese hombre s tem človekom ni mogoče shajati
es pura forma je gola formalnost
en forma v redu; formalno
en toda forma pravilno, po pravilu
en debida forma kot se spodobi
en (toda) forma (čisto) resno, dolžno, kot se spodobi

formulirati glagol
1. (izraziti; ubesediti) ▸ megfogalmazOdgovor lahko formuliram drugače, ne smem pa spremeniti bistva. ▸ A választ másképp is megfogalmazhatom, de a lényegen nem változtathatok.
V medijih so te kar nekaj časa kritizirali, ker nisi gladko formuliral vprašanj, deloval si rahlo zmedeno, premalo avtoritativno. ▸ A médiában egy ideig bíráltak téged, hogy nem fogalmazod meg világosan a kérdéseket, hogy kissé zavarodottan, nem eléggé tekintélyt parancsolóan viselkedsz.
Svoja opažanja in misli zna formulirati z lasersko natančnostjo, modro in brez leporečenja in okolišenja. ▸ Megfigyeléseit és gondolatait lézerpontosan, bölcsen, tartalmasan és egyenesen képes megfogalmazni.

2. (oblikovati; definirati) ▸ megfogalmazVemo, da Evropi do zdaj ni uspelo formulirati enotne politike. ▸ Tudjuk, hogy Európának eddig nem sikerült egységes politikát megfogalmaznia.
Skupaj so poskusili formulirati standarde, ki naj bi urejali delovanje podjetij. ▸ Közösen igyekeztek megfogalmazni a vállalatok működését szabályozó szabványokat .
Že prejšnje leto smo formulirali našo idejo, da vzporedno s festivalom začnemo našo ekološko akcijo čiščenja vode v svetu. ▸ Már tavaly megfogalmaztuk az ötletünket, hogy a fesztivállal párhuzamosan elindítjuk a világ vizeinek a megtisztítására irányuló ökológiai kampányunkat.

formulírati to formulate; to dress up; to set forth, to express (in a formula); to form; to define

formulírati pismo to draw up a letter
formulírati odgovor to frame an answer
ni formuliral svojega mnenja o vprašanju he did not express (ali state) his opinion on the question
zopet, znova formulírati to restate