Franja

dejánje (-a) n

1. azione, atto:
storiti nepremišljeno dejanje compiere un'azione inconsulta
preiti od obljub k dejanjem passare dalle promesse ai fatti
zalotiti, zasačiti koga pri dejanju cogliere qcn. sul fatto, in flagrante
odgovarjati za svoja dejanja rendere conto delle proprie azioni

2. jur. (kaznivo dejanje) azione criminosa, reato:
zagrešiti, zakriviti dejanje commettere un reato
storilec kaznivega dejanja colpevole, reo, autore (del reato)

3. lingv. (glagolsko dejanje) azione (verbale)

4. gled. atto:
komedija v štirih dejanjih commedia in quattro atti

5. (dogajanje v literarnem delu) azione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dejanje in nehanje nekoga šalj. vita, morte e miracoli di qcn.
mož dejanj uomo d'azione
rel. spravno dejanje espiazione
bibl. Dejanja apostolov Atti degli apostoli

dejánje acción f ; hecho m ; acto m (tudi gledališke igre)

z besedo in dejanjem de palabra y de hecho
človek dejanj hombre m de acción
junaško dejanje acción heroica
vmesno dejanje (gledališko) entreacto m
kaznivo dejanje acto criminal, delito m, hecho m delictivo
sramotno dejanje acción infame, infamia f, vileza f
preiti k dejanjem pasar a los hechos, poner manos a la obra
spremeniti v dejanje realizar
zasačiti, zalotiti pri dejanju coger en flagrante (ali en el acto), fam sorprender con las manos en la masa
inkriminirano dejanje hecho incriminado

dejar pustiti (pri miru); iz-, od-, pre-, za-pustiti; izročiti, odstopiti; priporočiti

dejar airoso a uno komu k uspehu pomagati
dejar aparte ob strani pustiti, preiti
dejar atrás pustiti za seboj (zadaj), prekositi
dejar beneficio prinesti dobiček; donosen biti
dejar caer spustiti na tla
¡déjelo correr! ne brigajte se za to!
dejar feo a alg. koga (o)sramotiti
dejar fresco a alg. koga na cedilu pustiti, zapustiti
dejar el pellejo umreti
dejar pobre osiromašiti
dejarlo todo come está vse pri starem pustiti
no dejar roso ni velloso vse poskusiti
no dejar verde ni seco popolnoma iztrebiti
¡deja! proč!
¡deja, deja! čakaj, čakaj! (grožnja)
dejar a un lado ob strani pustiti
dejar con vida pri življenju pustiti
dejar a alg. con un palmo de narices pustiti koga oditi z dolgim nosom
dejar de escribir nehati pisati
dejar de hacer a. opustiti kaj; zamuditi kaj
no deja de ser interesante vsekakor je zanimivo
dejar de cuenta de alg. a/c komu kaj zaupati
dejar en cueros a alg. obrati, oskubsti koga
dejar para otro día odložiti na naslednji dan
dejar que pensar dati misliti
dejar mucho que desear biti zelo pomanjkljiv
dejarse popustiti; zanemariti se; pogum izgubiti; pozabiti
dejarse caer pasti, zrušiti se
dejarse rogar dati se prositi
dejarse ver dati se videti, pokazati se
dejarse a los vicios vdati se pregreham
dejarse de a/c odreči se čemu
se dejó decir que... rekel je celó, da ...
¡déjese de bromas! pustite šale ob strani!
dejar de cuenta na voljo dati

dēlābor -lābī -lāpsus sum

1. z višine (z)drčati (zleteti, šiniti, švigniti, [švigati]), spustiti (spuščati) se, pasti (padati), zdrkniti iz (s) česa: superas delapsa per auras Pallas adest O., fixam refert delapsa (columba) sagittam V., aquilla leniter delapsa Suet. Izhodišče v abl.: d. caelo V., L. ali Olympo O., curru V., gradibus nitidis O., vitta fronte delapsa Sil., d. equo T., Iust.; s praep.: d. de caelo L., O., signum de caelo delapsum V., O., de manibus delapsa arma Ci., aetheriis delapsus Somnus ab astris V., d. ab aethere O., ab excelsā praeceps delapsa fenestrā Tib., d. ex equo L., e caelo Lact.; z dat.: serta capiti delapsa V., delapsa corona capiti Sil.; z adv.: saxa fortuito superne delapsa sunt Suet. Smer: d. Lemnon Val. Fl., in flumen Ci., in terram Lucr., O., in alam (v pazduho) Cels., stercus eo delapsum Cels.; occ. (o rekah) dol, iz (s) česa teči, steči: flumen … delabens Etruscum in mare H., Nilus lato delapsus in alveo O., Garumna ex Pyrenaeo monte delapsus, flumina ab Alpibus delapsa, duo flumina diversis fontibus et aliunde delapsa Mel.

2. pren.
a) iziti (nastati) iz česa: illa sunt ab his delapsa plura genera (vocum) Ci.
b) zaiti (zahajati) v kaj, zabresti v kaj, zabloditi v kaj: in hoc scurrile vitium, in turpitudinem, in eas difficultates, ut … Ci., cum id assequi non potuissent, istuc potissimum sunt delapsi Ci., in idem genus morbi d. Ci. ep. za isto boleznijo zboleti, d. ad aequitatem Ci. ep. nagibati se k … , eo magis delabor ad Clodiam Ci. ep. se nagibljem h Klodiji (= k nakupu njenega vrta), in syllogismum d. Q., specie religionis in ambitionem d. T. pod pretvezo bogočastja v častihlepne naklepe zabloditi, ad inopiam, ad impatientiam d. T.; poseb. v govoru ali pismu zaiti, zastraniti: a sapientium familiaritatibus ad vulgares amicitias oratio nostra delabitur Ci., ad praecipiendi rationem delapsa est oratio mea Ci., in istum sermonem d. Ci., scribere saepe aliud cupiens delabor eodem O.; pesn.: medios delapsus in (med) hostes V.

dēliciāris -e (dēlicia1) k zgornjemu strešnemu hlodu spadajoč: tegulae P. F. zgornji gladki strešniki.

dēligō -āre -āvī -ātum

1. privez(ov)ati, pritrditi (pritrjati): binas tabellas dextrā et sinistrā Varr., antennas asseresque Cu., veretra Suet. Kam ali kje? apud (k) mensam plenam homini rostrum deliges Pl., d. naves ad terram, naviculam ad ripam, onerarias (naves) ad ancoras, tragulam cum epistula ad amentum C., hominem ad palum Ci., i, lictor, deliga ad palum L., deligatis ad palum noxiis Suet., in ea (statua) Sopatrum deligari iubet Ci., sarmenta in cornibus iuvencorum deligata N., sarmentis circum cornua boum deligatis Q., super alterum (oculum) lanam … d. Cels., noxio post terga deligantur manus Sen. rh., d. tesseras … dextro brachio (dat.) Iust.; abs.: producuntur e carcere, deligantur (sc. ad palum, da bi bili bičani) Ci.; pren.: deligatus morbo (dat.) carnis Aug.

2. occ.
a) obvez(ov)ati kaj s čim, (z)vezati v kaj: linteolo deligatis tantum granis XXX Plin.
b) poseb. medic. obvez(ov)ati kaj ali koga: brachium, brachium superimposito penicillo, crura et fenora brachiaque plurimis locis, caput fasciis Cels., vulnus Q., qui propter erat valetudinem deligatus Q., d. saucios Auct. b. Afr.

delinquere^* v. intr. (pres. delinquo) pravo
istigazione a delinquere napeljevanje k hudodelstvu
associazione a, per delinquere hudodelska družina

del|o¹ [é] srednji spol (-a …)

1. die Arbeit (tudi fizika)
duševno delo geistige Arbeit
fizično delo körperliche Arbeit
delo na čem die Arbeit an
opravljati delo eine Arbeit erledigen, verrichten
opraviti delo eine Arbeit leisten
lotiti se dela an die Arbeit gehen
imeti veliko/malo dela viel/wenig Arbeit haben
dela prost arbeitsfrei
praznik dela der Tag der Arbeit
konec dela der Feierabend

2. (zaposlitev) die Arbeit
delo pri delodajalcu unselbständige Arbeit
iskati delo Arbeit suchen
najti delo Arbeit finden
izgubiti delo seine Arbeit verlieren
delo ob nedeljah in praznikih Arbeit an Sonn- und Feiertagen
dopolnilno delo zusätzliche Arbeit
nevarno delo gefahrgeneigte Arbeit
poklicno delo die Erwerbstätigkeit, die Berufsarbeit
posebno težavno delo Arbeit mit Erschwernis
delo na domu die Heimarbeit
prekiniti delo (stavkati) die Arbeit niederlegen
pravo prisilno delo der Arbeitsdienst, kot kazen: die Zwangsarbeit
delavec na prisilnem delu der Zwangsarbeiter
proizvodno delo šolski predmet: die Arbeitslehre, praksa: das Betriebspraktikum
po načinu: die -arbeit (na akord Akkordarbeit, Stückarbeit, na črno Pfuscharbeit, Schwarzarbeit, na domu die Heimarbeit, na polju Feldarbeit, na tekočem traku Bandarbeit, Fließbandarbeit, na terenu Außendienst, na vrtu Gartenarbeit, ob nedeljah Sonntagsarbeit, ob praznikih Feiertagsarbeit, po koncu delovnega časa Feierabendarbeit, po meri Maßarbeit, s skrajšanim delovnim časom Teilzeitarbeit, s strojem Maschinenarbeit, v izmenah Schichtarbeit, v kuhinji Küchenarbeit, za določen čas Zeitarbeit, za javnost Öffentlichkeitsarbeit, z izposojeno delovno silo Leiharbeit, diplomsko Diplomarbeit, dodatno Mehrarbeit, garaško Knochenarbeit, gospodinjsko Hausarbeit, mezdno Lohnarbeit, nadurno Überstundenarbeit, nočno Nachtarbeit, otroško Kinderarbeit, pionirsko Pionierarbeit, pisarniško Schreibarbeit, poskusno Probearbeit, potrebno Arbeitsaufwand, prekomerno Überarbeit, priložnostno Gelegenheitsarbeit, razvojno Entwicklungsarbeit, ročno Handarbeit, rutinsko Routinearbeit, samostojno Alleinarbeit, v šoli Stillarbeit, seminarsko Seminararbeit, sezonsko Saisonarbeit, Sizifovo Sisyphusarbeit, skupinsko Gruppenarbeit, Gemeinschaftsarbeit, socialno Sozialarbeit, suženjsko Sklavenarbeit, težaško Schwerarbeit, tovarniško Fabrikarbeit, udarniško Aufbauarbeit, umazano Schmutzarbeit, žensko Frauenarbeit)
… dela Arbeits-
(delitev die Arbeitsteilung, fiziologija die Arbeitsphysiologie, medicina die Arbeitsmedizin, način die Arbeitsweise, organizacija die Arbeitsorganisation, psihologija die Arbeitspsychologie, stroški Arbeitskosten množina)
svet dela die Arbeitswelt

3. (izdelek, elaborat) die -arbeit (magistrsko Magisterarbeit, ročno Handarbeit, seminarsko Seminararbeit)
kvalitetno delo eine Wertarbeit
(nemško deutsche Wertarbeit)
|
lotiti se dela/spraviti se k delu sich an die Arbeit/ans Werk machen

k delu zur Arbeit
na delo:
iti na delo zur Arbeit gehen/fahren
voziti se na delo iz drugega kraja: pendeln
vožnje na delo der Pendelverkehr, Berufsverkehr
na delu bei der Arbeit, (na delovnem mestu) am Arbeitsplatz
biti na delu (delovati) am Werk sein (tu so bili tatovi na delu da waren Diebe am Werk)
o delu:
pogodba o delu der Arbeitsvertrag
zakon o delu na domu das Heimarbeitsgesetz
ob delu:
izobraževanje ob delu der zweite Bildungsweg

po delu plačevati: leistungsgerecht

pri delu: bei der Arbeit, pozabiti na kaj: über der Arbeit
nesreča pri delu der Arbeitsunfall, Betriebsunfall
varstvo pri delu der Arbeitsschutz, Betriebsschutz
varstvo žena pri delu der Frauenarbeitsschutz
v delo:
vzeti v delo in Arbeit nehmen
za delo:
nezmožen za delo arbeitsunfähig, trajno: erwerbsunfähig, berufsunfähig
nezmožnost za delo die Arbeitsunfähigkeit, stalna: die Invalidität, die Erwerbsunfähigkeit
omejeno sposoben za delo erwerbsbeschränkt
omejena sposobnost za delo die Erwerbsbeschränkung
dovoljenje za delo die Arbeitsgenehmigung
z delom:
prenehati z delom mit der Arbeit aufhören, podjetja ipd.: die Arbeit einstellen
pridobiti z delom erarbeiten
študent, ki se preživlja z delom der Werkstudent
ukvarjati se z (ročnim) delom v prostem času: handwerkeln
začeti z delom mit der Arbeit anfangen, anfangen zu arbeiten, Hand ans Werk legen
ukvarjati se s književnim delom literarisch tätig sein
dela množina:
gradbena dela Bauarbeiten množina, Baumaßnahmen množina
za delovno mesto: dela in naloge das Tätigkeitsfeld
pogodba o izvrševanju dela der Werkleistungsvertrag
-arbeiten (notranja Innenarbeiten, pripravljalna Ausrichtungsarbeiten, Vorarbeiten, rekonstrukcijska Rekonstruktionsarbeiten, restavracijska Restaurationsarbeiten, reševalna Rettungsarbeiten, sanacijska Sanierungsarbeiten, vzdrževalna Wartungsarbeiten, Instandhaltungsarbeiten)
|
figurativno brez dela ni jela ohne Fleiß kein Preis

délo work; labour; (zaposlitev) employment, job; (enolično, naporno) grind; (snažilkino) charring, cleaning, ZDA chore; (garanje) drudgery; (težko) toil

duševno délo brainwork, headwork
délo ročno manual work, manual labour
javna déla public works pl
délo od kosa piecework
naloženo délo task
délo zunaj hiše outdoor work
nočno délo night work, pogovorno nights pl
običajno délo ordinary labour
priložnostno délo odd job
obvezno délo compulsory work
kvalificirano délo skilled work
pisarniško délo clerical work
poljsko délo farm work, agricultural labour
prisilno délo forced labour, penal servitude
prostovoljno délo voluntary work
pogodbeno délo contract work
nestrokovno délo unskilled work
ročno, fino délo fancywork
žensko ročno délo needlework
rutinsko, tekoče délo routine work
mučno, dolgočasno délo drudgery, toiling and moiling
površno délo bungled (ali botched) work
brez déla (brezposeln) unemployed, jobless
zmožen za délo able to work
s trdim, težkim délom by working hard
borza déla employment agency, labour exchange
pravica do déla the right to work (ali to a job)
program déla work programme
ustavitev déla cessation of work
področje déla sphere of activity (ali of action)
nesposoben za délo unfit for work, not fit for work, incapacitated
temeljna organizacija združenega déla basic organization of associated labour
pri délu at work
na délo! get to work!
délo na črno žargon scab labour
družbeno (fizično, minulo, proizvodno) délo social (physical, past, productive) work
presežno (skupno) délo surplus labour (joint work)
svobodna menjava déla free change of employment
združeno (živo) délo associated (current) labour
plačilo po délu payment linked to performance, payment by results
pogoji za délo labour conditions
biti pri délu to be at work
vaša obleka je v délu your suit (ali dress, costume) is in hand, is being made (ali attended to)
dati komu délo to give someone work, to give someone employment
to je težko délo it is uphill work
iti na délo to go to work
iskati délo to look for a job
vedno samó délo in nič oddiha all work and no play
izogibati se déla to dodge work
biti s srcem pri délu to put one's heart into one's work
lotiti se déla to set to work, to get on with it, to get down to it, to start work, ZDA to get busy
zopet se lotiti déla to resume work
biti brez déla to be out of work
imeti mnogo déla to have plenty to do, to have a lot of work on hand, to have a great deal of work to do
imam drugega déla dovolj (figurativno) I've enough on my plate already, I have other fish to fry
nastopiti délo to start work
izvesti délo to get one's job (ali work) done, to carry out one's work
je kar precéj déla, veste! it's quite a job, you know!
odkazati komu neko délo to set someone a task
posvetiti se svojemu délu to devote (ali to apply) oneself to one's work
povzročiti komu mnogo déla to put someone to great inconvenience
opravljati délo to do a job
délo stoji, počiva work is at a standstill
končati s svojim délom to get one's work done
imel sem neko délo I had a job to do
čisto se predati délu pogovorno to keep one's nose to the grindstone
ustaviti délo to stop work, to strike (work), to go on strike, to walk out, to down tools
vreči se na délo to put one's back into a job, to get down to it
obsoditi na težko délo to sentence to hard labour
ukvarjati se z literarnim délom to be engaged in literary pursuits
rudarji so zapustili délo the miners have come out (on strike)
dušiti se v délu to be swamped (ali overwhelmed) with work
čez glavo imam déla I'm up to my ears (ali eyes, neck) in work
pridnega k délu priganjati (figurativno) to spur a willing horse
on se nikoli ne dotakne déla he never does a stroke of work
tovarna je ustavila délo the factory has stopped work
živeti od déla svojih rok to live by the sweat of one's palms
brez déla ni jela you get nothing for nothing
dober začetek je pol déla a good start is half the battle
po délu, ne po besedah cenimo človeka actions speak louder than words
po délu spoznaš človeka by their works you will know them

demander [dəmɑ̃de] verbe transitif vprašati, prositi (quelque chose à quelqu'un koga kaj), zahtevati; poizvedovati, povpraševati; terjati, zahtevati (svojo pravico); iskati (delovno silo); dobiti (privolitev); zahtevati kot svojo last; juridique tožiti; potrebovati, potegovati se za; želeti ali hoteti govoriti (quelqu'un s kom); vprašati (après quelqu'un za koga)

je vous demande de sortir prosim vas, da greste ven
je vous demande à sortir prosim, da smem iti ven
il demande à être introduit auprès du directeur želi priti k direktorju
demander acte de quelque chose dati kaj overiti ali potrditi
demander quelqu'un (en mariage) prositi koga za roko, zasnubiti
ce travail demande du temps to delo zahteva časa
demander merci prositi za milost
demander (son pain, l'aumône, la charité, sa vie) beračiti, prositi vbogajme
je vous demande pardon prosim vas oproščenja
demander raison à quelqu'un zahtevati zadoščenja, figuré pojasnila od koga
demander à réfléchir prositi za čas za premislek
demander des renseignements prositi za informacije
ne pas demander son reste nič več ne marati vedeti
je ne demande qu'à travailler hočem le delati
demander trop à quelqu'un preveč zahtevati od koga
je ne demande pas mieux! z največjim veseljem! prav rad! ničesar si bolj ne želim!
il ne demande que ça to je vse, kar hoče
c'est ce que je me demande saj to bi rad vedel
on ne te demande pas ton âge!, je ne te demande pas l'heure qu'il est! brigaj se za svoje stvari!
on vous demande au téléphone kličejo vas k telefonu
on demande tout de suite (commerce) iščemo za takoj, s takojšnjim nastopom
(familier) je vous demande un peu! prosim vas, no! (izraža presenečenje, neodobravanje)

Dēmētrius -iī, m (Δημήτριος) Demetrij, grško moško ime, poseb.

1. Demetrius Poliorcētēs (πολιορκητής „oblegovalec mest“) Demetrij Poliorket, sin mak. kralja Antigona I., roj. l. 337, v bitki pri Isu l. 301 je izgubil očeta in kraljestvo; slednjega se je l. 294 zopet polastil ter kraljeval do l. 288. Leta 283 je umrl kot ujetnik svojega tasta Selevka v sirskem mestu Apameji: Ci., N., Iust.

2. Demetrij II., vnuk prejšnjega, sin Antigona Gonata, je kraljeval v Makedoniji od l. 240 do 230, ves ta čas se je vojskoval s sosednimi ljudstvi: Iust.

3. Demetrius II. Nīcātor (Νικάτωρ) Demetrij II. Nikator, sin Demetrija I. Sotera, sirski kralj od l. 147 do 140 in od l. 130 do 126, umorjen ob neki vstaji: Iust.

4. Dem. Phalēre͡us Demetrij Falerski (= iz Falera,Φαληρόν, atenskega pristanišča), roj. ok. l. 345, Teofrastov učenec, učenjak in državnik, ki je kot Kasandrov namestnik upravljal mesto Atene od l. 317 do 307. Ko je Demetrij Poliorket l. 307 osvojil Atene, je Demetrij Falerski pobegnil v Tebe in od tam v Aleksandrijo k egiptovskemu kralju Ptolemeju Lagoškemu, čigar sin Ptolemej Filadelf ga je pregnal v Gornji Egipt, kjer je l. 283 umrl: Ci., N., Q.

5. Dem. Māgnēs Demetrij Magnezijski, zgodovinopisec in filozof v času Cicerona: Ci. ep.

6. Dem., vpliven, a nadležen mož v času Cicerona: Ci. ep.

7. Dem. Belliēnus Demetrij Belien, osvobojenec prejšnjega, poveljnik v Intemeliju v Liguriji, kjer je s svojim nasiljem povzročil meščanske upore, ki jih je moral Cezarjev prijatelj Mark Celij Ruf zadušiti: Caelius ap. Ci. ep.

8. Dem., neki učitelj petja: H.

9. suženjsko ime: H. (Epist. I, 7, 52).

10. neki stavbenik: Vitr.

11. neki kipar: Plin., Q.

12. neki igralec v komedijah v Rimu: Q., Iuv.

13. Demetrij Sunijan (= iz mesta Sunija; Sunium Σούνιον), zelo spoštovan kinik, živel v Rimu od l. 40 do 90 po Kr.: Sen. ph., T., Suet. — Od tod

I.

1. subst. Dēmētrias -adis, f (Δημητριάς)
a) Demetriada = Demetrijevo (mesto) ob Pegazejskem zalivu, imenovano po Demetriju Poliorketu, ki ga je ok. l. 290 ustanovil: Ci., L., Plin.
b) demetriada, neka rastl.: Ap. h.

2. Dēmētrium -iī, n
a) (Δημήτριον) Demetrij, mesto v tesalski Ftiotidi: Mel.
b) samotraško pristanišče: L. —

II. adj. Dēmētriacus 3 demetrijski, demetriadski (= k Demetrijevemu mestu spadajoč): Demetriacus sinus L. Demetrijski (Demetriadski) zaliv; subst. Dēmētriacum -ī, n =
a) Demetrij, Demetriak: L.

demeure [dəmœr] féminin bivališče, stanovanje; bivanje; lepa, večja hiša; (živalski) brlog, luknja; juridique odlašanje, zamuda

à demeure (za) trajno
s'installer à demeure à la campagne za stalno se nastaniti na deželi
dernière demeure zadnje bivališče (grob)
mise féminin en demeure poziv, opomin
établir sa demeure en province nastaniti se, naseliti se na podeželju
faire sa demeure stanovati
mettre en demeure (juridique, commerce) pozvati, opomniti
mettre un débiteur en demeure de payer pozvati dolžnika k plačilu
il y a péril en la demeure vsako odlašanje prinaša nevarnost

demonio moški spol demon, zli duh, duh, vrag

ir al quinto demonio predaleč iti
¡que se lo lleve el demonio! vrag ga vzemi!
darse a todos los demonios besen postati, pobesneti
¡demonio(s)!, ¡qué demonio! k vragu!
saber a demonios imeti zoprn (ostuden) okus
¿a quién demonios quieres...? koga za vraga hočeš ...?

dēmum, st.lat. tudi dēmus, adv. (superl. k dē, pravzaprav = „prav spodaj“: demus je nom., demum adv. acc. kakor primum: prō); kot naslonka poudarjeni besedi zapostavljena. Časovno in pogojno

1. naposled, nazadnje, šele: ego novos maritus anno demum quinto et sexagensumo fiam Ter., quarta vix demum exponimur hora H., decimo demum pugnavimus anno O., quod oppidum Hispaniae … inlitis d. galbano facibus succenderit Suet., ut d. fato functum (eum esse) palam factum est Suet.; demum pogosto označuje, da se bo kaj le ob kakem določenem pogoju zgodilo = le, šele: damnatus d. reddidit ducentos et mille Philippûm Pl., quem (pontificatum) numquam vivo Lepido auferre sustinuerat, mortuo d. suscepit Suet.

2. (v zvezi z drugimi časovnimi členki) šele,
a) glede na sedanjost: nunc demum zdaj šele: Kom., Plin. iun., nunc d. intellego P. Clodi insulam esse venalem Ci., dixit nunc d. se voti esse damnatum N.
b) glede na preteklost in prihodnost: tum demum takrat (tedaj) šele: Cels., Col., Plin. iun., tum d. Ariovistus partem suarum copiarum … misit C., tum d. veram deditionem facere conatus est S., tum d. impulsi Latini perculsaque inclinavit acies L., tum d. admissi stagna exoptata revisunt V., tum d. ingemuit O., tum d. sciam recte monuisse, si tu recte caveris Pl., quod si convenerit, tum d. decebit ingredi in sermonem Ci., tum d. mihi procax Academia videbitur, cum … Ci.; v istem pomenu tudi: tunc demum: Cels., Suet., iamque exire necesse erat: tunc d. intrat tabernaculum Cu., tunc d. intelleges, quid faciendum tibi, … cum didiceris, quid naturae tuae debeas Sen. ph.; podobno: modo demum prav zdaj, ravno zdaj: Ter.; iam demum zdaj šele: O.; post demum potem šele: Pl., post Idus Martias d. Ci. šele po … ; star. igitur demum ali demum igitur torej šele, šele torej: Pl.; podobno: post igitur demum: Pl.

3.
a) (v zvezi s kakim zaimkom) šele, prav: id demum Kom., Ci. ep., ille d., hoc est d. Pl., idem velle atque idem nolle, ea demum firma amicitia est S., ea d. Romae libertas est L., sciscitando eo d. pervenit, ut … L., illa seges d., hac d. terrā V., is d. Plin. iun.
b) (v zvezi z adv.) ibi demum (krajevno in časovno) tu (tam) šele, tedaj šele: Q., Stat., illic ibi d. est locus, ubi … Pl., ibi d. ita agere tulit, ut … Ter., placidāque ibi d. morte quievit V.; ita demum ali ita … demum tako (na ta način) šele, šele s tem pogojem: Suet., Icti., si plus humoris excernitur quam assumitur, ita d. secundae valetudinis spes est Cels., quibus omnibus ita d. similis adolescet, si imbutus honestis artibus fuerit Plin. iun., quam rem ita graviter tulit Alexander, ut … bellum deprecantibus ita demum remiserit, ut oratores et duces … sibi dedantur Iust.; sic demum tako šele: sic d. lucos Stygis … aspicies V., sic d. socios consumpta nocte reviso V.

4. (poudarjajoč, stopnjujoč)
a) šele prav, zares: ea sunt enim demum non ferenda in mendacio Ci., immemor est demum O., non superstitiose cogitatis demum est inhaerendum Q.
b) pri komp.: še, celo še: latius demumst operae pretium ivisse Pl., videamus ergo, num haec expositio longior demum debeat esse Q.
c) (omejujoč in obenem stvar poudarjajoč) le, samo, včasih = vsaj: suis demum oculis credidit Q., nobis autem utilitas d. spectanda est Traian. ap. Plin. iun., post somnum demum (vsaj) … equo vehor Plin. iun., testatus est … id d. se habiturum Suet. da bo imel le to za svoje.

dēmūtō -āre -āvī -ātum

1. trans. spremeniti (spreminjati): imperium, orationem, animum Pl., ingenium Pl. izpriditi, voces Ca. ap. Macr., igitur … placitum instituto flaminum nihil demutari T., sententiam suam in iis d. Gell.

2. intr.
a) drugače biti, razlikovati se: numquid videtur demutare Pl., paululum ali minimum ab aliqua re d. Ap. razlikovati se malo ali prav nič, tako tudi nihil ab aliqua re ali prorsus nihilum de aliqua re d. Iul. Val.
b) po mišljenju spremeniti (spreminjati) se: uter demutassit (star. = demutaverit) Pl., non demutabo Pl. = pri tem ostane; od tod odvrniti se od česa in nagniti (nagibati) se k čemu: in nuptias Cleopatrae Iul. Val.

dēpendeō -ēre

1. (dol) viseti: nec dependes nec propendes Pl. ne visiš niti dol niti naprej = ne tehtaš niti manj niti več, hasta dependens Q., brachio dependente Suet.; z abl. instrumenti: servi laqueo dependentem invenere L. Izhodišče v abl.: malo (z jambora) dependens verberabatur S. fr., dependent lychni laquearibus aure͡is V., meretrix dependens collo senis Sen. rh.; z dat.: lateri vellera dependent O., vitis, cui aureae uvae, aurea folia dependent Sen. ph.; s praep.: ex humeris nodo dependet amictus V., unci et falces ex iisdem asseribus dependentes Cu., a. cervicibus ante pectus d. Suet. (o bodalu).

2. pren.
a) odvisen biti od česa, na čem temeljiti: dependetque fides a veniente die O., ex hoc malo dependet illud deterrimum vitium Sen. ph.; huius et augurium dependet origine verbi O. z deblom te besede (namreč „augustus“) je (etimološko) povezan tudi „augurium“.
b) dependere in aliquid nagibati se k čemu: exitus semper in incertiora dependens Sen. ph.

dépendre* [depɑ̃drə] verbe intransitif biti odvisen; biti podložen ali podrejen, spadati (de quelque chose k čemu); biti pogojén (de quelque chose s čim), biti posledica; verbe transitif sneti

dépendre un tableau, une personne sneti sliko, osebo (ki se je obesila)
cela dépend de vous to je od vas odvisno
cela dépend (familier) to je odvisno od okolnosti, kakor nanese, kakor se vzame, morda
si cela ne dépendait que de moi! če bi to bilo odvisno le od mene!
territoire masculin qui dépend de la France ozemlje, ki spada k Franciji

depresija samostalnik
1. (bolezen) ▸ depresszióPovezane iztočnice: klinična depresija, manična depresija, poporodna depresija, velika depresija

2. (obdobje po gospodarski krizi) ▸ depresszió, pangásPovezane iztočnice: velika depresija, velika gospodarska depresija

3. geografija (del kopnega) ▸ depresszió, mélyföldMrtvo morje leži v najnižji zemeljski depresiji. ▸ A Holt-tenger a Föld legmélyebb depresszióját foglalja el.
Siwa leži v depresiji 12 metrov pod morsko gladino in je daleč naokoli znana po svojih dateljnih in olivah. ▸ A Szíva-oázis 12 méterrel a tengerszint alatt található depresszióban fekszik, és a távoli környéken is ismert datolyájáról és olajbogyójáról.
Povezane iztočnice: Katarska depresija

4. meteorologija (vremenski pojav) ▸ depresszió [légnyomási minimum]

dēscēnsus -ūs, m (dēscendere)

1. hoja navzdol, spuščanje, sestop(anje): d. facilis L., difficilis L., sub ipsis radicibus montis consedit, qua illi descensus erat S. koder mu je bilo priti dol, d. dei de caelo Lact., eius d. de caelo in carnem Tert.; pesn. z dat. (k čemu, v kaj): facilis d. Averno V.; occ. odstop(itev) plemenskega bika od krave po parjenju: Varr.; (o stvareh) (u)padanje: cum levibus semper ascensus et gravibus descensus sit Macr.

2. met. pot navzdol: d. ripae utriusque … (po obeh obrežjih) trecentorum ferme passuum L., erat oppidanis difficilis … eo descensus Hirt., labyrinthus unum in se descensum habet Mel.

dēscīscō -ere -sciī (redk.-scīvī), -scītum

1. od koga odpasti, komu izneveriti se: mercennarii desciverunt N., defecerat Samus, descierat Hellespontus N., cum Fidenae aperte desciissent L.; s praep.: d. a senatu Ci., a rege N., a populo Romano L., ab Latinis ad Romanos L. odpasti od Latincev in prestopiti k Rimljanom; v pass. brezos.: quibus invitis descitum ad Samnites erat L.

2. pren. čemu izneveriti se, odreči se, odpovedati se, od česa odstopiti, k čemu nagniti (nagibati) se, sprevreči se (o trti): a natura, a veritate, a pristina causa Ci., a vita Ci. = umreti, a se Ci. svojim načelom izneveriti se, a virtute Vell., a consuetudine parentum Plin. iun., ab illa vetere gloria T., ad fortunam inclinatam Ci., ad saevitiam Suet., in regem Fl.; vitis desciscit Col. se sprevrže, se izrodi.