Franja

Zadetki iskanja

  • odlikovánje (-a) n

    1. decorazione, onorificenza, ordine; pog. patacca; šport. odlikovanja medagliere; palmares; voj.
    odlikovanje za hrabrost decorazione al valor militare

    2. il distinguersi
  • odlikováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. decorare, insignire:
    odlikovati za hrabrost decorare al valore

    2. eccellere, distinguersi:
    pesnika odlikuje velika izrazna moč il poeta si distingue per vigore espressivo

    B) odlikováti se (-újem se) imperf. refl. eccellere, segnalarsi, distinguersi; avere il pregio, la dote:
    študija se odlikuje po jasnosti il saggio ha il pregio della chiarezza
  • odpóren resistente; sólido; fuerte, robusto

    odporen proti ognju (vremenu) resistente al fuego (a la intemperie)
  • odpovédati (-povém) | odpovedováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. disdire, rescindere (un contratto); recedere da; disdettare:
    odpovedati stanovanje sfrattare uno
    odpovedati komu službo licenziare uno
    odpovedati časopis disdire l'abbonamento a un giornale
    odpovedati pogodbo disdettare a un contratto
    odpovedati delovno razmerje recedere da un rapporto di lavoro

    2. cancellare (una recita, uno spettacolo)

    3. rifiutare (ospitalità, ubbidienza)

    4. mancare, venir meno (forze), cedere, fallire, fare cilecca, tradire:
    odpovedale so mu moči gli mancarono le forze
    noge mu odpovedujejo le gambe non lo reggono più
    odpovedal nam je spomin la memoria ci ha traditi
    stroj je odpovedal la macchina si è fermata
    odpovedala je strojnica la mitragliatrice si è inceppata
    pren. od presenečenja mu je odpovedal jezik non riuscì ad aprir bocca dalla sorpresa
    ob takih izgubah razum odpove di fronte a perdite così gravi viene a mancare una spiegazione ragionevole
    toliko časa ga je nadlegovala, da so mu odpovedali živci perse i nervi a furia di essere molestato
    odpovedati tujemu novinarju gostoljubje togliere le credenziali a un corrispondente straniero

    B) odpovédati se (-povém se) | odpovedováti se (-újem se) perf., imperf. refl. rinunciare; dimettersi; abdicare; privarsi:
    odpovedati se dediščini rinunciare all'eredità
    odpovedati se funkciji dimettersi dalla carica
    odpovedati se prestolu abdicare al trono
    odpovedati se potrebnemu privarsi del necessario
  • odpráviti (-im) | odprávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. eliminare, sopprimere, abolire, abrogare; correggere; levare:
    odpraviti suženjstvo sopprimere la schiavitù
    odpraviti predpise abrogare le norme
    odpraviti zlorabe correggere gli abusi
    odpraviti prepoved levare un divieto
    odpraviti onesnaženost disinquinare
    pren. odpravljati razlike accorciare le distanze

    2. licenziare, congedare

    3. inviare, spedire

    4. procurare l'aborto

    5. šport., publ. battere:
    gostje so odpravili domače s 3:0 gli ospiti hanno battuto la squadra di casa per 3:0
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odpraviti stranko congedare il cliente
    odpravila me je samo s čajem mi servì solo un tè
    odpraviti škodljive snovi eliminare le sostanze nocive
    pošta odpraviti pošiljko spedire il plico
    žel. odpraviti vlak dare il segnale di partenza al treno

    B) odpráviti se (-im se) | odprávljati se (-am se) perf., imperf. refl. andare, andarsene, recarsi:
    odpraviti se (nameniti se)
    kam andare alla volta di un luogo
  • odróčno adv.

    1. lontano, fuori mano

    2. (v povedni rabi) scomodo:
    odročno se mi je vsak dan voziti na delo z vlakom mi è scomodo andare tutti i giorni in treno al lavoro
  • odstótek porcentaje m ; tanto m por ciento

    odstotki pl porcientos m pl
    v odstotkih en tanto por ciento
    po 4% al cuatro por ciento
    po koliko odstotkov? ¿a qué tanto por ciento?; ¿a cuánto por ciento?
    po visokih odstotkih a un tanto por ciento elevado
    visok, minimalen odstotek un porcentaje elevado, mínimo
  • odstóten

    triodstoten al tres por ciento
  • odvájati (-am) | odvêsti (-vêdem) imperf., perf.

    1. deviare, derivare, portare (via)

    2. purgare

    3. (voditi, goniti) guidare, portare, menare:
    odvajati krave na pašo menare le mucche al pascolo

    4. ekon. depositare, versare

    5. mat. derivare, calcolare la derivata
  • odvísen (-sna -o) adj.

    1. odvisen od dipendente da:
    biti gospodarsko odvisen od dipendere economicamente da
    vse je odvisno od sreče tutto dipende dalla fortuna

    2. subordinato, soggetto:
    žena je bila včasih odvisna od moža la moglie era prima soggetta al marito
    mat. odvisna spremenljivka variabile dipendente
    lingv. odvisni govor discorso indiretto
    odvisni stavek (proposizione) subordinata
    odvisni skloni casi obliqui
    ekon. odvisni stroški costi variabili

    3. (zasvojen) dipendente:
    odvisen od alkohola alcoldipendente
    odvisen od droge tossicodipendente
    odvisen od zdravil farmacodipendente
  • odvráčati (-am) | odvrníti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. dissuadere, svogliare:
    odvrniti, odvračati koga od poroke dissuadere qcn. dallo sposarsi

    2. prevenire, impedire

    3. distogliere, prevenire, impedire, respingere, sopprimere, cacciare; allontanare, scongiurare:
    televizija ga odvrača od učenja la televisione lo distoglie dallo studio
    odvrniti napad respingere l'attacco
    odvrniti nesrečo prevenire la disgrazia
    odvrniti skrbi cacciare le preoccupazioni
    odvrniti nevarnost allontanare, scongiurare un pericolo

    4. alienare, allontanare:
    sorodniki ga odvračajo od žene i parenti lo alienano dalla moglie

    5. (reči, odgovoriti) ribattere;
    odvrniti oči, pogled distogliere lo sguardo, gli occhi
    odvrniti pozdrav rispondere al saluto
    odvrniti pozornost od česa distogliere l'attenzione da qcs.

    B) odvráčati se (-am se) | odvrníti se (-em se) imperf. refl. star. voltarsi (via)
  • oeste moški spol zahod; zahodni veter

    España del oeste zahodna Španija
    al oeste zahodno
  • ôgenj (ôgnja) m

    1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
    ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
    na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
    kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
    ogenj! fuoco!

    2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
    kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole

    3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
    imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
    biti poln ognja avere il fuoco addosso

    4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
    ogenj večerne zarje il rosso del tramonto

    5. voj. fuoco; tiro:
    strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
    navzkrižni ogenj fuoco incrociato
    ogenj! fuoco!
    protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento

    6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
    dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
    bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
    pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
    pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
    iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
    imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
    prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
    biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
    igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
    biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
    bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
    iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
    bengalični ogenj bengala
    Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
    grški ogenj fuoco greco
    olimpijski ogenj fuoco olimpico
    rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
    metalec ognja lanciafiamme
    požiralec ognja mangiafuoco
    teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
    taborni ogenj fuoco, falò
    igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
    PREGOVORI:
    osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto
  • ôgenj fuego m (tudi fig, voj)

    ogenj! ¡fuego!; (požar) incendio m; lumbre f; fig calor m, ardor m; (zagon) fogosidad f; brío m, ímpetu m
    Elmov (grški, koncentričen, križni, neprenehen, strojnični, taborni, zaporni) ogenj fuego de Santelmo (griego, convergente, cruzado, nutrido, de ametralladoras, de campo, de barrera)
    umetni ogenj fuegos m pl artificiales
    alarm za ogenj alarma f de incendio, toque m a fuego
    ustavitev ognja (voj) cesación f del fuego
    s pomočjo ognja, z ognjem a fuego
    na malem (močnem) ognju a fuego lento (vivo)
    z ognjem in mečem a sangre y fuego, a fuego y hierro
    biti ves v ognju za entusiasmarse por, arder de entusiasmo por
    biti pod ognjem (voj) ser batido por el fuego enemigo
    bruhati ogenj (o vulkanu, topu) vomitar fuego
    dati ogenj (kadilcu) dar lumbre
    dati alarm za ogenj tocar a fuego
    dati roko v ogenj za koga meter (ali poner) la(s) mano(s) en el fuego por alg
    gasiti ogenj z oljem (fig) apagar el fuego con aceite
    igrati se z ognjem jugar con fuego
    imeti dvoje železij v ognju (fig) mantener en reserva otra posibilidad; asegurarse por los dos lados; fam encender una vela a Dios y otra al diablo
    iti v ogenj za koga ser capaz de llegar hasta el infierno por alg
    iti po kostanj v ogenj za koga sacarle a alg las castañas del fuego
    napraviti (pogasiti) ogenj encender ali hacer (apagar) fuego
    odpreti (začeti) ogenj (voj) romper el fuego
    podrezati ogenj atizar el fuego (tudi fig)
    ponuditi ogenj (kadilcu) ofrecer lumbre
    prili(va)ti olja na ogenj echar leña al fuego
    priti med dva ognja ser cogido entre dos fuegos (tudi fig)
    priti v ogenj (fig) encenderse, inflamarse, enardecerse, entusiasmarse
    prositi za ogenj (o kadilcu) pedir lumbre
    sipati ogenj (iskre) echar lumbre
    ustaviti ogenj (voj) cesar el fuego
    vzeti pod ogenj, obsuti z ognjem disparar sobre
    zanetiti ogenj encender el fuego, (kot požigalec) pegar fuego a
    kjer je dim, je tudi ogenj (fig) donde fuego se hace, humo sale
  • ōggi

    A) avv. danes:
    oggi a otto danes teden, čez teden dni

    B) m današnjost, sedanjost:
    la moda dell'oggi današnja moda
    dall'oggi al domani nenadoma, kar na lepem
  • oglasíti se (-ím se) | oglášati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. rispondere (alla chiamata), farsi sentire:
    odložil je slušalko, ker se nihče ni oglasil depose la cornetta perché nessuno rispondeva
    ptiči se oglašajo s petjem si sente il canto degli uccelli
    iz daljave se oglašajo streli in lontananza si sentono degli spari

    2. (reči, spregovoriti) dire, intervenire:
    oglasiti se v debati intervenire nella discussione

    3. farsi vivo:
    oglasiti se s pismom farsi vivo con una lettera

    4. pren. farsi sentire, manifestarsi:
    oglasila se je stara bolečina v kolenu si fece risentire un vecchio dolore al ginocchio

    5. presentarsi, venire, andare:
    oglasil sem se na občini za dovoljenje sono andato al comune per un permesso
  • ogledálo espejo m

    gladek, svetel kot ogledalo espejado, terso como un espejo
    žepno ogledalo espejo de bolsillo
    ustno ogledalo espéculo m bucal
    gledati se v ogledalu mirarse al espejo
  • óglje carbón m

    črn kot oglje negro como el carbón
    kostno oglje carbón de huesos
    risalno oglje carboncillo m
    žareče, živo oglje brasa f, ascua f
    živalsko oglje carbón animal
    kuhati oglje carbonear
    risati z ogljem dibujar al carbón
  • ogórčenost (-i) f esasperazione, indignazione, sdegno:
    biti na višku ogorčenosti essere al colmo dell'esasperazione
  • oído

    jamás visto ni oído nezaslišan
    oído m sluh; (notranje) uho
    oído tardo naglušnost
    oído fino tenkoslušnost
    decir al oído komu na uho povedati, zaupno povedati
    aprender de oído izvedeti po pripovedovanju, od drugih slišati
    le entra por un oído y (le) sale por el otro pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven
    eso suena mal al oído to se slabo sliši
    tener el oído duro naglušen biti
    tocar de oído (gl) igrati po posluhu
    tardo, duro de oído naglušen
    aguzar los oídos na ušesa vleči, z ušesi striči
    dar oídos (a) koga poslušati
    hacer oídos sordos (a) ne poslušati
    hacer (tener) oídos de mercader delati se, kot da ne razumemo
    llegar a oídos (de) na ušesa priti
    soy todo oídos sama ušesa so me
    prestar oídos poslušati
    me suenan los oídos v ušesih mi zveni
    taparse los oídos ušesa si mašiti
    zumbido de oídos šumenje po ušesih