Franja

Zadetki iskanja

  • Pallacinē -ēs, f Palacína, neki okoliš v Rimu; od tod adj. Pallacīnus 3 palacínski: balneae Ci. (poleg Flaminijevega cirkusa).
  • Pallās -antis, voc. Pallā: V. (Πάλλας) Palánt

    1. Pandionov sin in Minervin oče: Ci., O.

    2. kralj v Arkadiji, Evandrov ded ali praded, ustanovitelj arkad(ij)skega mesta Palanteja (Pallanteum): V.

    3. Evandrov sin: V.

    4. neki osvobojenec cesarja Klavdija: T., Plin. iun.

    5. eden od Gigantov: Cl. Od tod adj.
    a) Pallantius 3 (Παλλάντιος) Palántov, palántijski: heros O. = Evander.
    b) Pallantēus 3 (Παλλαντεῖος) Palántov, palantéjski: moenia V. = italskega mesta Palantej, v katerem je stoloval Evander; subst. Pallantēum -ēī, n (Παλλαντεῖον) Palantéj, ime mesta
    a) v Arkadiji: L., Iust. Fest.
    b) v Italiji: V. Pallantes -ium, m Palánti, Palantéjci, preb. italskega Palanteja: Varr.; patron. Pallantias -adis, f (Παλλαντιάς) ali Pallantis -idis in -idos, f (Παλλαντίς) Palantíada, Palántida = Avrora (Zora) kot potomka Giganta Palanta: O.; meton. dan: Pallantide caesus eādem Didius O.
  • Pallēnē -ēs, f (Παλλήνη) Paléna, zahodni rt polotoka Halkidika z istoimen(sk)im mestom: L., O., Mel., Plin.; od tod adj.

    1. Pallēnēnsis -e palénski: ager L., isthmus Plin.

    2. Pallēnaeus 3 palénski: fulmina Luc., triumphos Stat.
  • Palmōra -ae, f Palmíra, mesto v Siriji, v sv. pismu stare zaveze Tadmōr, pozneje prestolno mesto palmirskega kraljestva za časa Odenata in njegove soproge Zenodije, eno najsijajnejših mest Vzhoda (zdaj velikanske razvaline pri trgu Tadmor): Plin. Od tod adj. Palmyrēnus 3 palmírski: Plin.
  • Pammenēs -is (in), m (Παμμένης) Pámen, atenski retor, Brutov učitelj: Ci. Od tod Pammenius 3 Pámenov: [sed] Pammenia illa mihi non placent Ci. ep. Pamenova zadeva, zadeva v zvezi s Pamenom.
  • Pamphōlia -ae, f (Παμφυλία) Pamfílija, pokrajina v južni Mali Aziji zahodno od Kilikije: L., Ci., Mel., Plin., Stat. Od tod adj. Pamphōlius 3 (Παμφύλιος) pamfíl(ij)ski: Ci. ep., Plin., legati, mare L., tellus Lucan.; subst. Pamphōliī -ōrum, m (Πάμφυλοι) Pamfíl(ij)ci: Ci.
  • Panaetōlius 3, gl. Panaetōlicus 3.
  • Panchāia -ae f (Παγχαΐα) Panhája, mitični otok ob Srečni Arabiji v Rdečem morju, sloveč po dragih kamnih, kadilu, dišavah idr.: V., Tib., Plin. Od tod adj.

    1. Panchaeus 3 ali Panchāius 3 (Παγχαῖος) panhájski: Lucr., V. (Cul.), Tib., Cl., tellus, rura O.; od tod subst. Panchaei -ōrum, m Panhájci, preb. Panháje: Mel.

    2. Panchāicus 3 panhájski: resinulae Arn. kadilo.
  • Pandīon -onis, acc. -ona, m (Πανδίων) Pandíon, atenski kralj, oče Prokne in Filomele: O., Pandione nata O. = Prokna ali Filomela, Pandionis populus Lucr., Cecropiae Pandionis arces Mart. — Od tod adj. Pandīonius 3 Pandíonov: Athenae O., volucres Sen. tr.; pesn. tudi = aténski: arces Cl.
  • Pangaeus -ī, m (sc. mons): Plin. in pesn. Pangaea -ōrum, n: V., Lucan. (τὸ Παγγαῖον) Pangáj(on), Pangája (Pangáje) = Pangajsko pogorje v Makedoniji ob meji s Trakijo, bogato z zlatimi in srebrnimi rudniki; adj. Pangaeus 3 pangájski = tráški, trákijski, tračánski: nemora Sil., iuga, arx Val. Fl.
  • Pannoniī -ōrum, m (Παννόνιοι), Panón(ij)ci, preb. Panonije: T., Vell., Suet., Cl., Lamp.; sg. Pannonius -iī, m Panón(ij)ec: fallax Tib., ferox Stat. Subst. Pannonia -ae, f (Παννονία) Panónija, dežela med Donavo in Savo do Dunajskega gozda (Mons Cetius), vzhodno od Norika, podjarmljena za časa cesarja Avgusta: O., Plin., Plin. iun.; adj. Pannonicus 3 panón(ij)ski: Plin., Mart., exercitus, alae T. Pannonis -idis, f panón(ij)ska: ursa Lucan.
  • Panormus (Panhormus) -ī, f (Πάνορμος) Pánormos, ime več mest, poseb.

    1. starodavno in znamenito mesto na severnem obrežju Sicilije ob ustju reke Oreta (Orethus), fen. naselbina, imenovana po fen. „Panhorm (panhorm)“ = „velika skala“ (od tod obl. Panhormus v rokopisih in izdajah, zdaj razvaline pri Palermu): Ci., L., Mel., Sil. Soobl. Pan(h)ormum -ī, n Pánormum: Plin. Od tod Pan(h)ormitānus 3 panormski, iz Pánorma: legati Ci.; subst. Pan(h)ormitānī -ōrum, m Panormitáni, preb. Panorma: Front.

    2. mesto na otoku Samos: L.
  • Paphlagō -onis, acc. pl. -as, m (Παφλαγών) Paflagón(ij)ec, preb. maloazijske pokrajine Paflagonije: Pl., N., Mel.; Paflagon(ij)ci so prišli v pregovor zaradi svoje robatosti: rustici homines Paphlagones appellati Cu. Od tod adj. Paphlagonius 3 (Παφλαγόνιος) paflagón(ij)ski: Plin.; subst. Paphlagonia -ae, f (Παφλαγονία) Paflagónija, maloazijska dežela med Pontom in Bitinijo: L., Ci., Cu., Mel., Plin.
  • Papīrius 3 Papírij(ev), ime rim. rodu. Znani so

    1. Cn. Papirius Gnej Papirij, konzularni tribun l. 382: L.

    2. L. Papirius Lucij Papirij, pretor l. 332: L. idr. Najimenitnejši v rodu je bil L. Papirius Cursor Lucij Papirij Kurzor, petkrat konzul, dvakrat diktator v samnijski vojni: L., Aug.; od tod adj. Papīriānus 3 Papírijev: domus Ci., tribus L., Val. Max., lex Plin.
  • Pāpius 3 Pápij(ev), ime rim. rodu. Najimenitnejši predstavniki so:

    1. C. Papius Gaj Papij, tr. pl. l. 65, sprožitelj zakona lex Papia de peregrinis exterminandis: Ci.

    2. M. Papius Mutilus Mark Papij Mutil, konzul za časa Avgusta, s Popejem (Poppaeus) sprožitelj zakona, imenovanega lex Papia Popaea za pospeševanje zakonskih zvez: T.; od tod adj. Pāpius 3 Pápijev: lex Ci. idr.

    3. Pāpia -ae, f Pápija, Opijanikova žena: Ci.
  • Paraetonium -iī, n (Παραιτόνιον) Parajtónij, obmejno mesto s pristaniščem v egiptovski Libiji (zdaj el Baretone ali Bereck): O., Auct. b. Alx., Fl.; od tod adj. Paraetonius 3 parajtónijski, pesn. = egíptovski, egipčánski: Stat. ali áfriški: Sil.; subst. Paraetonium (Paraetonion) -iī, n neka fina in čista kreda, parajtón(ij)ska belina: Plin., Vitr.
  • paragauda -ae in paragaudis -is, f trak, obšiv, proga: Cod. Th., auratae aut sericatae paragaudae Cod. I.

    2. meton. progasta obleka: lineae paragaudae Vop. Od tod paragaudius 3 ki ima progo (obšiv, trak): interula Vop.
  • parallēlos -on in paralellus 3 (gr. παράλληλος) vzporeden, paralelen: paralellos linea Vitr., paralellae lineae Boet., paralelli circuli Macr.; subst. paralēlī -ōrum, m (sc. circuli) = segmenta mundi krogi vzporedniki: Plin.
  • Parīsiī -ōrum, m Parízijci, galsko pleme z glavnim mestom Lutetia (Parisiorum, zdaj Paris): C., Plin., Amm. Od tod Parīsiacus 3 parízijski: arx Ven.
  • Parium (Parion) -iī, n (Πάριον) Párion (Párij), mesto v Miziji ob Helespontu med Lampsakom in Priapom, miletska naselbina: S. fr., Mel., Val. Fl. Od tod adj. Pariānus 3 párijski: civitas Ci., colonia Plin.