Franja

ἀ-πρόσμαχος 2 poet. nezmagljiv, nepremagljiv.

ἀ-πρόσμ(ε)ικτος 2 ion. ki ne občuje z drugimi, odljuden, nepriljuden τινί.

ἀ-προσόμῑλος 2 (προσ-ομιλέω) poet. nepriljuden, nedružaben γῆρας.

ἀ-προτίμαστος 2 (προτι-μαίομαι) ep. nedotaknjen.

ἀ-προφάσιστος 2 (προ-φασίζομαι) ki se ne izgovarja, brez izgovora, brez ugovora, radovoljen, odkritosrčen, brezobziren.

ἀ-προφύλακτος 2 neizogiben, neizbežen, ki se ne da odvrniti.

ἄ-πταιστος 2 (πταίω) brez spotike, brez greha NT.

ἀπτο-επής 2 (πτόα, ἔπος) ep. drzno govoreč, neustrašen v govorjenju.

ἀ-πύλωτος 2 (πυλόω, πύλη) z vrati nezaprt.

ἀ-πύργωτος 2 (πυργόω) ep. brez stolpov, neutrjen.

ἄ-πῠρος 2 (πῦρ) 1. ep. ki še ni bil v ognju, nerabljen, nov. 2. ki ni bil v ognju napravljen, brez ognja, nekuhan, nestopljen, χρυσός čisto, suho zlato.

ἀ-πύρωτος 2 ep. = ἄ-πυρος.

ἄ-πυστος 2 (πυθέσθαι) ep. poet. 1. act. kdor ni nič zvedel, brez poročila, neobveščen, nevešč μύθων. 2. pass. a) o komur se ni nič zvedelo, o komur ni duha ne sluha, ki je izginil brez duha in sluha; b) nerazumljiv, tih.

ἀπώμοτος 2 (ἀπ-όμνυμι) poet. 1. kdor se je zaklel ali zarotil (da noče česa storiti), vsled prisege oviran. 2. kar se pod prisego zanika ali mora zanikati βροτοῖσιν οὐδέν ἐστ' ἀπώμοτον.

ἀραῖος 3 in 2 (ἀρά) 1. Zεύς ki se kliče pri kletvi, ki usliši kletev. 2. preklet. 3. poguben, ki donaša prokletstvo.

ἀργι-κέραυνος 2 (ἀργής) ki meče svetle strele, strele vihteč; priimek Zevsov.

ἀργιλ(λ)ώδης 2 (ἄργιλος bela glina) glinast, ilovnat.

ᾱ̓ργός² 3 in 2 (od ἀϝεργός) 1. brez dela, brezposeln, len, nekoristen, ῥῆμα prazna beseda NT. 2. zanemarjen, nestorjen, neobdelan γῆ, χώρα. – adv. ἀργῶς leno, mlačno.

ἀργυρό-ηλος 2 (ἧλος) ep. s srebrnimi žeblji obit ali okovan.

ἀργυρο-λόγος 2 (λέγω) ki izterjava denar (davek).