Franja

Zadetki iskanja

  • vzvíšen superior ; fig sublime, noble

    biti vzvišen nad čem ser superior a a/c
  • was

    1. Interrogativpronomen kaj; auf/für/um was na/za/za kaj; mit was s čim; von was o čem; was für (ein/eine/eines) kakšen, kakšna, kakšno (was für Blumen kakšne rože, was sind das für Blumen kakšne rože so to) ; aber was kaj pa; und was nun kaj pa zdaj?; weißt du was! veš kaj!; und was denn? pa potem?; was meinen Sie damit? kako to mislite?; was ist das schwierig kako težko je to; was an koliko; was kostet das koliko to stane

    2. Relativpronomen: kar; kolikor (lauf, was du kannst teci, kolikor moreš)

    3. Indefinitpronomen (etwas) nekaj, kaj; ganz was anderes čisto nekaj drugega; so was kaj takega; was auch immer karkoli so was! kaj takega!; ach was! kje neki!; und was nicht alles in kaj vse še ne
  • weather1 [wéðə]

    1. samostalnik
    vreme; vremenske, atmosferske razmere
    navtika vetrovna stran; stran ladje, ki je obrnjena proti vetru
    (često množina) menjave (v življenju, sreči itd.); nevihta, grdo vrema, mraz, mokrota

    in fine weather ob lepem vremenu
    in the weather na prostem, izpostavljen vremenskim razmeram
    in such weather v takem (tem) vremenu
    April weather aprilsko vreme
    bad weather slabo vreme
    heavy weather navtika vreme z razburkanim morjem
    queen's weather sončno, lepo vreme
    above the weather figurativno zelo visoko (o letalu); pogovorno streznjen; ki se ne počuti več slabo
    under the weather pogovorno, figurativno slabo se počuteč, ameriško brez denarja, "suh"; rahlo vinjen v "rožicah"
    under stress of weather zaradi (slabega) vremena
    to keep one's weather eye open figurativno paziti se, oprezovati, imeti dobro odprte oči
    to make good (bad) weather naleteti na dobro (slabo) vreme
    to make heavy weather of s.th. figurativno najti (videti) težave pri čem, preveč se truditi s čim

    2. pridevnik
    vremenski
    navtika obrnjen proti vetru; ki je na vetrovni strani

    weather prophet vremenski prerok
    weather ship meteorološka ladja
    weather station vremenska postaja
  • windward [wíndwəd]

    1. pridevnik
    obrnjen (nastavljen, nameščen) proti vetru

    2. samostalnik
    vetrovna stran

    to get to the windward of s.o. figurativno dobiti prednost pred kom
    to get to the windward of s.th. ogniti se vonja po čem
    to go (ali to turn) windward navtika obrniti ladjo proti vetru
  • with [wið; wiɵ] predlog
    s, z; proti; od; v družbi, pri, poleg; s pomočjo; skupaj z, istočasno; zaradi; od; v zvezi z, z ozirom na, pri; kljub, navzlic

    I have no money with me nimam denarja pri sebi
    away with you! poberi se! izgubi se!
    with all my heart od srca rad
    pale with fear bled od strahu
    stiff with cold otrpel, trd od mraza
    with all his money he is not happy kljub vsemu svojemu denarju on ni srečen
    sick with bolan od
    he is furious with me on je besen name
    with God figurativno mrtev, v nebesih
    with that nato, tedaj
    she is with child ona je noseča
    with young breja
    with all his brains pri (kljub) vsej njegovi pameti
    he is lying down with fever leži bolan zaradi mrzlice
    to die with cancer umreti za rakom
    to fight with courage pogumno se boriti
    to tremble with fear tresti se od strahu
    we parted with them ločili smo se od njih
    to rise with sun vstati (skupaj, istočasno) s soncem
    he lives with us on stanuje pri nas
    she took her with her vzela jo je s seboj
    leave it with me! prepustite to meni!
    to be with s.o. on a point strinjati se s kom o neki točki
    it is a habit with him to je pri njem navada
    to be with it ameriško, pogovorno biti na tekočem (o čem)
    vote with the Conservatives! glasujte (volite) za konservativce!
    to walk with a stick hoditi s palico
    what does he want with me? kaj hoče od mene?
    it rests with you to decide odločitev je pri vas
    it is not so with the drama v drami to ni tako
    I can't leave with my mother so ill ne morem odpotovati, če mi je mati tako bolna
    to weep with joy jokati od veselja
  • witness1 [wítnis] samostalnik
    priča; očividec, gledalec; pričevanje; dokaz, spričevalo, potrdilo; (knjigoveštvo) neobrezana stran

    in witness of v dokaz, kot potrdilo
    witness box, ameriško witness stand klop, prostor za pričo (na sodišču)
    eye-witness očividec
    witness for the defence (ameriško defense) razbremenilna priča
    witness for the prosecution obremenilna priča
    to call s.o. to witness poklicati koga kot pričo
    to bear witness to (ali of) pričati o (čem), potrditi (kaj)
    to subpoena a witness poklicati, pozvati pred sodišče kot pričo
    witness my hand and seal v dokaz moj podpis in pečat
  • zàbaviti -īm
    I.
    1. pozabavati: zabaviti koga čime; trudio se pjesmom da zabavi ljude
    2. zadržati: zabavi me on te ne dođoh odmah
    3. pritegniti: najzad je posao tako zabavi da je prestala i da misli o tome
    4. pripomniti, izreči grajo, najti napako: predajem ovaj rječnik publici, i korisnici neka mi ne zabave previše; to sam čuo, i sad nemojte mi zabaviti
    5. zabaviti oko, pogled na čemu zadržati oči, pogled na čem
    II. zabaviti se
    1. pozabavati se
    2. zadržati se
    3. ukvarjati se: oni su se ponovo zabavili poznatim pitanjem
  • zadovóljstvo (-a) n piacere, gradimento, compiacimento, soddisfazione:
    najti zadovoljstvo v čem trovare piacere in qcs.
    privoščiti si majhna zadovoljstva permettersi piccoli piaceri
    življenjska zadovoljstva le soddisfazioni della vita
    delo, ki daje zadovoljstvo un lavoro di soddisfazione
  • zagotovíti aseverar, afirmar

    zagotoviti se (prepričati se) o čem asegurarse (ali cerciorarse) de a/c
  • zahlepéti (-ím) perf. zahlepeti po čem bramare, desiderare avidamente qcs.; struggersi di desiderio di qcs.
  • zalotíti surprendre, prendre à l'improviste, attraper , familiarno pincer yn au moment où

    zalotiti koga pri dejanju prendre quelqu'un sur le fait (ali en flagrant délit, la main dans le sac)
    ne dati se zalotiti ne pas se faire pincer, ne pas se laisser prendre
    zalotiti se pri čem se surprendre à faire quelque chose
  • zaníkati (-am) | zanikováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. negare, smentire:
    zanikati govorice o čem smentire certe voci
    odločno kaj zanikati negare decisamente qcs.
    zanikati obstoj Boga, duhovnega sveta negare l'esistenza di Dio, il mondo ultraterreno

    2. invalidare, impugnare; contrastare, contestare:
    zanikati avtoriteto koga contestare l'autorevolezza di qcn.
    zanikati kako teorijo impugnare una teoria
    nekateri pojavi zanikajo pravilnost ugotovitev vi sono fenomeni che invalidano la correttezza di certe constatazioni

    3. (z besedo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen) negare:
    zanikati krivdo, odgovornost za kaj negare la colpa, la responsabilità di qcs.

    4. pregiudicare, compromettere; invalidare:
    s tem dejanjem je zanikal svoj sloves con questo atto ha compromesso la propria reputazione

    B) zanikováti se (-újem se) imperf. refl. escludersi
  • zasáčiti (sur)prendre, attraper , familiarno pincer quelqu'un au moment où

    zasačiti koga pri dejanju prendre quelqu'un sur le fait (ali en flagrant délit, la main dans le sac)
    zasačiti se pri čem se surprendre à faire quelque chose
  • zatísniti to close, to shut

    zatísniti oči pred (nekim) dejstvom to close (ali to shut) one's eyes to a fact
    vso noč nisem zatisnil očesa I did not sleep a wink all night
    niti za hip ni zatisnil očesa vso noč he could not get a wink of sleep all night
    zatísniti eno oko nad čem to overlook something
  • zatísniti fermer (en pressant)

    zatisniti oči umrlemu fermer les yeux à un mort
    zatisniti oči pred fermer les yeux sur (ali devant) quelque chose
    zatisniti eno oko pri čem (spregledati komu kaj, ne hoteti videti) être (ali se montrer) indulgent (ali accommodant), se refuser à voir quelque chose, faire (par tolérance, connivence) comme si on n'avait pas vu
    celo noč ne zatisniti oči ne pas fermer l'œil de (toute) la nuit
  • zatísniti cerrar (apretando)

    zatisniti umrlemu oči cerrar piadosamente los ojos a una persona muerta
    zatisniti oči pred cerrar los ojos ante
    zatisniti eno oko pri čem (ne hoteti videti) no querer darse por enterado de a/c
    celo noč ne zatisniti oči pasar la noche sin pegar ojo; no poder dormir en toda la noche
  • zaúpno confidentially; in confidence; in private; between ourselves

    zaúpno povedano confidentially
    zaúpno mi je to povedal he told it to me (ali he told me of it) in confidence
    zaúpno se s kom pogovarjati o čem to confide in someone about something
    strogo zaúpno in strict confidence
  • zavézan (-a -o) adj. legato (tudi pren.):
    pren. imeti v čem zavezan jezik non poter parlare, essere vincolato dal segreto
    pren. hoditi okoli z zavezanimi očmi andare in giro con gli occhi bendati, sbadatamente
  • zedíniti to unite; to unify

    zedíniti se to unite, to agree (o čem on something), to come to an agreement (ali to terms) (s kom with someone)
  • zedíniti pol unificar; unir; reunir

    zediniti se (pol) unificarse; (sporazumeti se) llegar a un acuerdo (ali a una inteligencia) con alg
    zediniti se o čem llegar a un (ali ponerse de) acuerdo sobre a/c, convenir en a/c