Franja

uso moški spol raba, (u)poraba; navada; moda; obraba

a(l) uso po modi
al uso español po španskem načinu
cosa de mi uso predmet moje osebne porabe
ser de uso rabiti se, v rabi biti
estar en buen uso biti dobro ohranjen, biti malo obrabljen ali ponošen
el uso hace maestro vaja naredi mojstra
tener uso uporaben biti
usos comerciales trgovske uzance

uvrstíti (-ím) | uvŕščati (-am)

A) perf., imperf. inserire, inquadrare, includere, mettere, collocare; disporre:
uvrstiti v drugo skupino mettere in un altro gruppo
uvrstiti koga na seznam includere qcn. nell'elenco
uvrstiti neko žival med sesalce disporre un animale nella classe dei mammiferi, tra i mammiferi

B) uvrstíti se (-ím se) | uvŕščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. mettersi, disporsi

2. collocarsi:
s svojim bruto domačim proizvodom se uvršča med razvite države col suo P. I. L. si colloca tra i paesi sviluppati

3. piazzarsi; qualificarsi:
šport. moštvu se ni uspelo uvrstiti v četrtfinale la squadra non è riuscita a qualificarsi per i quarti di finale
naša reprezentanca se je uvrstila na polovico lestvice la nostra nazionale si è piazzata a metà classifica

vága

prodajati na vago vender a(l) peso

Valerius (prvotno Valesius) 3 (valēre) Valêrij(ev), ime rimskega patricijskega rodu, od katerega so najbolj znani

1. P. Valerius Poplicola (Publicola) Publij Valerij Poplikola (Publikola), ki je pomagal pregnati zadnjega kralja Tarkvinija in njegov rod: L., Valeri genus H. potomec Valerija (Publikole).

2. L. Valerius Poplicola Potītus Lucij Valerij Poplikola Potit, l. 449. konzul z Markom Horacijem; skupaj z njim je dal zakonske predloge za leges Valeriae — Horatiae: L.

3. L. Valerius Publicola Lucij Valerij Publikola, petkrat tribunus militum consulari potestate, je v času te svoje častne službe l. 406 premagal Volske, v naslednjih letih pa Vejce, Volske (drugič) in Faliske: L.

4. M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv (Vran), rimski bojni junak (ok. 370—270), šestkrat konzul: Ci., L.

5. M. Valerius Maximus Messal(l)a Mark Valerij Maksim Mesala, konzul l. 263, se je odlikoval v prvi punski vojni: L.

6. M. Valerius Laevīnus Mark Valerij Levin se je odlikoval v drugi punski vojni: L.

7. Q. Valerius Antias Kvint Valerij Ancijec (= iz Ancija), analist (letopisec) iz obdobja bratov Grakh; nanj se je močno opiral Livij: L.

8. L. Valerius Flaccus Lucij Valerij Flak, Marijev privrženec, konzul s Cino l. 86; usmrtil ga je njegov legat Fimbrij: L. epit.

9. njegovega istoimenega sina, pretorja l. 63., je Cicero(n) l. 59 uspešno zagovarjal pred obtožbo zaradi izsiljevanja: S., Ci.

10. Valerius Cato Valerij Kato(n), slovničar in pesnik iz obdobja Sule: Suet.

11. M. Valerius Messal(l)a Corvīnus Mark Valerij Mesala Korvin, v državljanski vojni najprej Brutov in Kasijev privrženec, potem Antonijev, naposled Oktavijanov, zelo izobražen mož, znamenit govornik, prijatelj in pokrovitelj Ovidija, Tibula in drugih pesnikov: O., Suet.

12. C. Valerius Flaccus Gaj Valerij Flak, pesnik iz obdobja Flavijcev, avtor epopeje z naslovom Argonautica: Q.

13. M. Valerius Martiālis, gl. Martiālis -is.

14. Valeria Messal(l)īna Valerija Mesalina, zloglasna soproga cesarja Klavdija: T., Iuv., Suet. — Iz tega slavnega patricijskega rodu pa ni Valerius Maximus Valerij Maksim, zgodovinopisec Tiberijevega obdobja, avtor dela Factorum et dictorum memorabilium libri novem. — Kot adj. Valêrijev: gens Ci., Tabula Valeria Ci. kraj na glavnem rimskem trgu blizu Hostilijeve kurije, imenovan po stenski sliki, ki je prikazovala osvojitev mesta Mesana (osvojil jo je Mark Valerij Maksim Mesala (prim. 5), zbirališče menjalcev; leges Valeriae L. gl. 2. — Od tod Valeriānus 3 Valêrijev, valêrijski, valerijánski: milites L. ki jih je vodil vojaški tribun Lucij Valerij Publikola (gl. 3.), legiones S. ap. Prisc., praedatores S. ap. Non.; subst. Valeriānī -ōrum, m (sc. milites) valêrijevci, vojaki vojaškega tribuna L. Valerija Publikole (gl. 3.): L.

Valgius 3 (valgus) Válgij(ev), ime rimskega rodu; najbolj znani so:

1. C. Valgius Gaj Valgij, tast Publija Servilija Rula, veleposestnik v obdobju Sule: Ci.

2. njegov nezakonski, pozneje posinovljeni sin C. Valgius Hippianus Gaj Valgij Hipijan: Ci. ep.

3. C. Valgius Rufus Gaj Valgij Ruf, konzul l. 12, izvrsten pesnik, slovničar in pisec retoričnih spisov, Horacijev prijatelj: H., Tib., Q., Plin.

văllus² -ī, f (demin. vannus) vál(us) = naprava, priprava ali voz za planje žita, nekakšen „vejalnik“, „velnik“, velnica, starejše plalnica, pòl, nečke: et alio loco [virgulta] serenda, ut habeas vimina, unde viendo [L] quid facias, ut sirpeas, vallus, crates Varr., iis tritis oportet e terra subiectari vallis aut ventilabris, cum ventus spirat lenis Varr. — Soobl. văllum -ī, n: vallum a volatu, quod cum id iactant volant inde levia Varr.

Varguntēius -ī, m Varguntêj, s celim imenom L. Vargunteius Lucij Varguntej, senator in Katilinov sozarotnik, ki je hotel zavratno napasti Cicerona: S., Ci.

Varius² 3 Várij(ev), ime rimskega rodu, od katerega sta najimenitnejša:

1. Q. Varius Hybrida Kvint Varij Hibrida, ki je kot tribunus plebis l. 91 sprožil po njem imenovani zakon lex Varia de maiestate; zakon je določal, naj se tisti, ki bi ščuval zaveznike na vojno, kaznuje kot veleizdajalec: Ci.

2. L. Varius Rufus Lucij Varij Ruf, Vergilijev in Horacijev prijatelj, tragik; njegovo glavno delo je bila tragedija „Thyestes“ (Tiest): V., H., Mart.

vārus¹ 3 (iz *u̯ā-ros ali *u̯aq-sros, indoev. kor. *u̯ā- ali *u̯aq- kriviti, upogibati; prim. skr. vakráḥ skrivljen, ukrivljen, lat. va-c-illāre, va-t-ius, va-g-ari, vāricus)

1. zakrivljen, navzven ukrivljen (skrivljen), narazen z(a)vit, razprt, razrasel, razkrečen, razširjen: Mart. idr., cruribus [ac collo internodis] rectis et potius uaris quam vatiis Varr., cornua boum O., tenui a pectore varas manus O. držal sem roki od prsi navzven skrivljeni; occ. (o osebah) navzven ukrivljenih nog (bivajoč), krivonog, razkrečenih nog (bivajoč), razkrečen, raznožen, krevljast, krevsast, šátrav, šátrast, kot subst. krivonožec, razkoračnik, skoračnikar, šatravec, krevsa: Luc. ap. Non., Pl. idr., hunc varum distortis cruribus (sc. appellat) H.

2. metaf. nasproten: est alterum (sc. genus hominum) et huic varum H., geminos … varo producis genio Pers. — Kot nom. propr. Vārus -ī, m Vár, priimek raznih rimskih rodov, npr.

1. Q. Attius Vārus Kvint Atij Var, pompejevec, vojskovodja v državljanski vojni, padel v bitki s Cezarjem pri Mundi: C.

2. P. Alfēnus Varus Publij Alfen Var iz Kremone, Horacijev sodobnik, najprej čevljar v svojem rodnem mestu, pozneje rimski konzul, zelo znan pravnik in avtor del s področja prava: H., Gell.

3. L. Varus Lucij Var, Avgustov prijatelj: Q.

4. P. Quīnctīlius Varus Publij Kvinktilij Var, konzul l. 13 pr. Kr., namestnik v Siriji, potem v Germaniji; ko ga je germanski vojskovodja Arminij premagal v Tevtoburškem gozdu l. 9 po Kr., je naredil samomor (vrgel se je na svoj meč): Vell., Suet., T. Po njem adj. Vāriānus 3 Várov: exercitus T., clades Plin., Suet.

Vēientō -ōnis, m Vejénto(n), priimek Fabricijevega rodu. Poseb. znana sta:

1. Veiento Vejento(n), Ciceronov sodobnik, sodnik v Rimu l. 53, pozneje namestnik v Siriji: Ci. ep.

2. A. Fabricius Veiento Avel Fabricij Vejento(n), prilizovalec in ovaduh v času Nerona, Domicijana in Nerve: T., Plin. iun., Iuv.

Veiī ali Vēī -ōrum, m Vêji, staro etrursko mesto severozahodno od Rima, s katerim je dolgo tekmovalo, dokler ga ni l. 496 osvojil Kamil: Ci., L., Plin., Suet. Od tod

1. adj. Vēiēns -entis, abl. -ī, vêjski: ager Ci., bellum Ci., L., hostis, senatus L., arvum H.; subst. Vēiēns -entis, abl. -e, m
a) Vêjec, preb. Vejev: Ci.; kolekt. Vêjci: L.; pogosto pl. Vēientēs -um, m Vêjci: Ci., L.
b) vêjsko ozemlje, ozemlje Vêjcev: Plin.

2. Vēius 3 vêjski: dux (= Tolumnius) Pr.; subst. kot nom. propr. Vēia -ae, f Vêja, čarovnica in zastrupljevalka: H.

3. Vēiēnsis -e vêjski: Iuno Lact.

4. drugotni adj. Vēientānus 3 vêjski: ager L., uva Mart.; subst.
a) Vēientāna -ae, f (sc. gemma) vêjski dragulj, črn drag kamen, katerega nahajališča so bila pri Vejih: Plin.
b) Vēientānum -ī, n (sc. vinum) domače vêjsko vino (precej slabe kakovosti in neprijetnega okusa): H., Pers., Mart.
c) Vēientānī -ōrum, m Vêjci, preb. vejskega ozemlja: Plin.

Velitrae -ārum, f Velítre, mesto v južnem Laciju na nekdanjem ozemlju Volskov; l. 260 so ga poselili Rimljani (zdaj Velletri): L., Sil., Suet. Od tod adj.

1. Veliternus 3 velítrski, velitêrnski: ager, hostis, populus, coloni L., rus Plin.; subst. Veliternī -ōrum, m Velítrci, Velitêrni, preb. Veliter: L., Plin., Suet.

2. Veliternīnus 3 velítrski: vina Plin.

Vellēius 3 Velêj(ev), ime rimskega rodu. Najbolj znana sta:

1. C. Velleius Gaj Velej, epikurejec, tribunus plebis l. 91, prijatelj govornika Krasa: Ci.

2. M. (po drugih C.) Velleius Paterculus Mark (Gaj) Velej Paterkul, zgodovinar iz obdobja cesarjev Avgusta in Tiberija. Kot adj.: lex Velleia Iust., Icti. Velejev zakon. Od tod adj. Vellēiānus 3 Velêjev: senatus consultum Icti. (za predlog konzula Gaja Veleja Tutorja).

véra fe f (v en) ; creencia f ; (religija) religión f ; (zaupanje) confianza f

apostolska vera (rel) el Credo
vera v boga creencia en Dios
državna vera religión de(l) Estado, religión oficial
kriva vera creencia falsa, herejía f
katoliška vera fe católica
protestantska vera fe reformada
prazna, babja vera superstición f
slepa vera fe ciega
vera v čarovnice (v čudeže) creencia en brujas ali en brujerías (en los milagros)
vera v strahove creencia en fantasmas
vera v usodo fatalismo m
pri moji veri a fe mía, por mi fe
delati v dobri veri obrar de buena fe
biti kake vere profesar una fe
menjati vero cambiar de religión
odpasti od vere, odreči se vere renunciar a la fe profesada; apostatar

Vergīnius, poklas. tudi Virgīnius 3 Vergínij(ev), Virgínij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znana sta centurion D. (ali L.) Verginius Decim (ali Lucij) Verginij in njegova hči Verginia -ae, f Vergínija, ki jo je oče na trgu zabodel z nožem, da jo je rešil sramote, ki ji je grozila od decemvira Apija Klavdija: L., Ci., Val. Max., Iuv., Aur.

verrēs -is, m (iz *versēs; indoev. kor. *u̯ers namakati, škropiti označuje moška bitja, enako kot indoev. kor. *ers- [gl. rōs] in skr. ukṣáti škropi : ukṣán- bik; prim. skr. varṣam, varṣaḥ dež, vár̥ṣati dežuje, vr̥ṣaḥ, vr̥ṣa-bháḥ bik, vr̥ṣniḥ moški, oven, vr̥ṣan- samec, mož, žrebec, gr. ἕρση (ἔρση) = ἐέρση Hom. = dor. ἔρσα = kretsko ἄερσα rosa, ἄρρην, [Ƒάρρην], ἄρσην, ἔρσην moški, let. versis vol, govedo) merjasec, tudi prašič: Varr., H., Col., Ph.; metaf. zaničlj. o človeku: Pl. Kot nom. propr. C. Cornelius Verres Gaj Kornelij Ver, zloglasni propretor na Siciliji v letih 73—71, ki ga je Cicero(n) tožil zaradi izsiljevanja; še preden je bil obsojen, je prostovoljno odšel v pregnanstvo, kjer je umrl l. 43: Ci.; v besedni igri: in labores Herculis hunc „verrem“ non minus quam illum aprum Erymanthium referri oportere Ci. Od tod adj.
a) Verrius 3 Vêrov: lex Ci.; subst. Verria -ōrum, n (sc. sollemnia) Verova slovesnost, ki jo je Ver sam ukazal prirediti na Siciliji sebi v čast: Ci.
b) Verrīnus 3 Vêrov: ius Ci. = Verovo pravo, pa tudi = prašičja juha, cauda (gl. to besedo) Ci.; subst. Verrīnae -ārum, f (sc. actiones) Ciceronovi sodni govori proti Veru: Prisc., M.

Opomba: Nom. sg. verris: Varr.

Veseris -is, acc. -im, m Vézeris, rečica v Kampaniji ob Vezuvu; ob njej se je Tit Manlij Torkvat l. 340 bojeval z Latinci: Ci., L., Val. Max., Aur.

Vesontiō -ōnis, m Vezonción, glavno mesto Sekvancev, kjer je Cezar l. 58 premagal Ariovista (zdaj Besançon): C., Aus.

Vesuvius -iī, m (gl. aurōra in ūrō) Vezúv(ij), ognjeniška gora v Kampaniji jugovzhodno od mesta Neapolis (Neapola, zdaj Neapelj): L., Col., Mel., Plin., Plin. iun., Suet., Fl. idr., prospectabatque (sc. Tiberius) pulcherrimum sinum, antequam Vesuvius mons ardescens (l. 79 po Kr.) faciem loci verteret T. Od tod adj. Vesuvīnus, skrč. Vesvīnus 3 vezúv(ij)ski: Vesuvina iuga Sil., Vesuvinus apex, Vesvina incendia Stat. — Soobl.

1. Vesēvus -ī, m Vezév: Stat., Val. Fl., Paul. Nol.; kot adj. vezévski: Cl., Vesevo iugo V. (v nekaterih izdajah Vesaevo). Od tod adj. Vesēvīnus 3 vezévski: Cael.

2. skrč.
a) Vesvius -iī, m Vézvij: Stat., Suet., Val. Fl.
b) Vesbius -iī, m Vézbij: Mart., Sil.

Vettius 3 Vétij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so

1. L. Vettius Lucij Vetij, Katilinov sozarotnik: Ci.

2. Vettius Valens Vetij Valens (Valent), sloveč zdravnik, Mesalinin ljubimec: T.

3. Vettius Bolānus Vetij Bolan, cesarski namestnik v Britaniji v času cesarja Vespazijana: T.