Franja

korén (-a) m

1. radice:
rastlino izpuliti s korenom sradicare la pianta
etn. koren lečen mandragola; toccasana

2. pren. (osnova, temelj; začetek, izvor) radice, nocciolo, principio, origine, fonte:
priti stvari do korena giungere al nocciolo, alla radice della questione
toča je potolkla vse do korena la grandine ha distrutto completamente le colture

3. lingv. radice:
glagolski koren radice verbale, del verbo
koren iz treh črk trilittera, trilittero

4. mat. radice; radicale:
kvadratni, kubni, bikvadratni koren radice quadrata, cubica, quarta

5. anat. radice:
lasni koren radice del pelo
nohtni koren radice dell'unghia
nosni koren radice del naso
koren jezika radice della lingua
koren živca radice del nervo

6. bot.
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
rožni koren sedo (Sedum rosea)
trokrpi koren coralloriza (Coralloriza trifida)
zlati koren asfodelo (Asphodelus albus)
sladki koren radice dolce (Glycyrrhiza glabra)

7. attacco (della pala, dell'elica e sim.)

koríst benefit, profit; good; advantage; use; behalf; arhaično avail; arhaično behoof; (porabnost) utility, use, usefulness

v koríst česa in favour of, on (ZDA in) behalf of
brez korísti useless, unprofitable, unproductive, fruitless, unavailing
v mojo koríst on my behalf
v koríst naše tvrdke for the benefit of our firm
kakšna koríst je od tega, da (če)... arhaično what boots it to...?
od tega ne bomo imeli nobene korísti we shall gain nothing by this
imeti koríst od to profit by, to benefit by, to derive (ali to realize, to have) profit from
materialna koríst material benefit
to je za tvojo koríst it is for your good (ali benefit)
je brez korísti it is of no avail (ali of no use)
brez korísti protestirati to protest without avail
obrniti (kaj) v svojo koríst to turn (something) to good account
on obrne vse v svojo koríst it is all grist to his mill
izvleči koríst iz česa to capitalize on something

kóst (-í) f

1. anat. osso (f pl. ossa, m pl. ossi):
človeške kosti ossa (umane)
živalske kosti ossi (animali)
kratke, podolgovate, sploščene kosti ossa corte, lunghe, piatte
prelom kosti frattura di un osso
pes gloda kost il cane rode un osso
pren. prežati na vsako besedo kakor pes na kost vagliare attentamente ogni parola
pren. biti sama kost in koža essere tutto pelle e ossa, magro come la quaresima
pren. pognati komu strah v kosti mettere paura a qcn.
pren. mraz, ki gre do kosti un freddo cane
pren. obirati koga do golih kosti tagliare i panni addosso a qcn.
pren. preštevati komu kosti rompere le ossa a qcn.

2. bot. (koščica sadu) nocciolo

3. (pl. pren. ossa)
vse kosti ga bolijo gli dolgono tutte le ossa
tu ležijo kosti padlih borcev qui giacciono le ossa dei caduti
kost (suhec) uomo scheletrito
anat. bedrna kost (stegnenica) femore
vet. divja, mrtva kost ganglio
anat. kost sramnica pube
med. fisura kosti fessura dell'osso
anat. gobasta zgradba kosti struttura spugnosa dell'osso
križna kost (križnica) osso sacro
obl. vzorec ribja kost disegno a spina di pesce

4.
ribja kost lisca, spina di pesce
sipina kost osso di seppia

5. zool. (material) osso:
ribja kost osso di balena
slonova kost avorio

koš¹ [ô] moški spol (-a …) der Korb, pleten: der Flechtkorb, za nošnjo na hrbtu: der Rückentragkorb, der Tragekorb, die Hutte
koš za odpadke der Abfallkorb
koš za papir der Papierkorb
pomorstvo jamborni koš der Ausguck, die Ausgucktonne, der Mastkorb
čebelji panj: der Bienenkorb
anatomija prsni koš der Brustkorb, Brustkasten
tehnika na vozilih: der Kasten (prekucni der Kippkasten)
figurativno poln koš ein voller Rucksack
na koše waschkorbweise
metati vse v isti koš alles in einen Topf werfen
iti/romati v koš im Papierkorb landen, in den Papierkorb wandern
spraviti koga v koš (jemanden) in den Sack stecken

kòš basket

kòš za odpadni papir wastepaper basket, wastebasket
poln kòš basketful
čebelji kòš beehive, hive
prsni kòš chest, thorax, pl -races
jarbolni kòš crow's nest, masthead
dati, vreči v kòš to throw away (ali to dump) in the wastepaper basket
metati vse v en kòš to lump evevrything together
romati v kòš (figurativno) to end up (ali to finish up, to land up) in the wastepaper basket

kòš (-a) m

1. gerla:
agr. gnojni koš carro del letame
pren. star. reven kakor Lahov koš povero in canna

2. cesta, cesto; canestro, paniere:
koš za papir cestino (della carta straccia)

3. (pletena posteljica za dojenčka) cestino

4. anat.
prsni koš cassa, gabbia toracica

5. šport. canestro, cesto:
metati, streljati na koš tirare a canestro
zadeti koš realizzare, fare un canestro, andare a canestro

6. navt. (jamborni koš) coffa

7. žarg. mont.
dvigalni koš gabbia (di estrazione)

8. (velika količina) mucchio; palata:
na koše a mucchi, a palate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco
metati vse v en, v isti koš fare d'ogni erba un fascio
ne soditi v isti koš non essere uguali
romati v koš essere cestinato
agr. koš (pri stiskalnici) tino (della pressa)
čeb. koš (pleten čebelji panj) arnia intrecciata
zool. koš (ogrodje glavoprsja rakov) gabbia toracica (dei gamberi)
gozd. drevesni koš chioma (dell'albero)
avt. prekucni koš cassone ribaltabile
teh. sesalni koš succhieruola

košat pridevnik
1. (o laseh in dlakah) ▸ bozontos, dúsVčasih je mogoče opaziti tudi veverico, ki se baha s svojim košatim repom. ▸ Néha egy mókus is megjelenik, bozontos farkát illegtetve.

2. (o rastlinah) ▸ dús, terebélyesVelike smreke imajo košate krošnje, ki ponekod segajo vse do tal. ▸ A magas fenyőfáknak terebélyes a lombkoronája, amely néha leér a földig.

3. (o oblačilih) ▸ bő

kòšulja ž (lat. casula)
1. srajca: vunena, svilena, spavaća košulja; crne -e slabš. fašistične črne srajce; sive -e slabš. nacisti; crvene -e garibaldinci: skinuti sa sebe i -u dati vse, tudi srajco; gaće i -e slabo oblečena vojska; košulja je preča od kabanice srajca je bolj potrebna kot plašč; košulja je bliža tijelu srajca je prva; poznavati koga kao -u zelo dobro koznati koga; roditi se u -i roditi se pod srečno zvezdo; žena muža nosi na -i čista moževa srajca je znamenje marljive žene
2. jopič: ludačka košulja prisilni jopič
3. kačji lev: zmijina košulja
4. ovitek: košulja od kartona za čuvanje rukopisa

kot³

1. (enako kot) wie (bel kot sneg weiß wie Schnee), (kot kak, kot bi bil) wie ein (močan kot medved stark wie ein Bär, obnaša se kot (kak) pesnik er tritt wie ein Dichter auf)
kot sledi (takole) wie folgt, [folgendermaßen] folgendermaßen
kot že ime pove/kot pove že ime wie schon der Name sagt

2.
tako … kot so … wie
prav tako …, kot ebenso …, wie (tako razcapan kot on so/ebenso zerlumpt wie er)
tako kot (in tudi) wie, sowie
prav tako ne, kot [sowenig] so wenig/[ebensowenig] ebenso wenig, wie
toliko … kot [soviel] so viel … wie/als
prav toliko … kot [ebensoviel] ebenso viel … wie (toliko denarja kot njena sestra [soviel] so viel/[ebensoviel] ebenso viel Geld wie ihre Schwester)
toliko kot [soviel] so viel wie ein (ta odgovor je bil toliko kot privolitev diese Antwort war [soviel] so viel wie eine Zusage)

3. (drugače kot) als (starejši kot Peter älter als Peter, bolj iz sočutja kot iz ljubezni mehr aus Mitleid als aus Liebe, rajši umreti kot biti nesvoboden lieber sterben als unfrei sein)
vse prej kot alles andere als
drugače, kot sem si zamislil anders als ich es mir gedacht habe

4.
kot kdaj prej denn je zuvor
kot sploh kdaj denn je

5.
kot da bi/kot da bi bil (kakor da bi) als ob s konjunktivom (zdelo se mi je, kot da bi bil čakal že ure in ure mir kam es vor, als ob ich schon Stunden über Stunden gewartet hätte)

6.
tako … kot (tudi) … sowohl … als (auch) …

7. po rojstvu, poklicu ipd.: als (Peter kot zdravnik/njen mož/rojen Dunajčan Peter als Arzt/ihr Mann/ein geborener Wiener)

8.
kot le kaj unglaublich (spreten, kot le kaj unglaublich geschickt)
kot le kdo wie kaum jemand
kot le kje wie kaum woanders

9.
bel kot … -weiß (lilija lilienweiß)
črn kot … -schwarz (oglje kohlschwarz)
težak kot … -schwer (kamen steinschwer)
trd kot … -hart (kamen steinhart, knochenhart)
visok kot … -hoch (drevo baumhoch) ➞ → bel, črn, visok, velik, težak, trd, neumen …

kót (-a) m

1. (prostor med stikajočimi se stenami) angolo; canto:
kot sobe, ust angolo della stanza, della bocca
jedilni kot angolo cottura
za kazen poslati v kot mandare in castigo (in un angolo)

2. angolo, luogo; ekst. (ozko področje, predel):
tržaški kot il Triestino

3. pren. dimora; casa

4. (na kmetih preužitek) sostentamento (del padrone anziano vita natural durante):
izgovoriti si kot garantirsi il sostentamento

5. mat. angolo:
izbočeni (konveksni)
kot angolo convesso
iztegnjeni kot angolo piatto
komplementarni kot angolo complementare
naklonski kot angolo d'inclinazione
notranji kot angolo interno
ostri kot angolo acuto
polni kot angolo giro
pravi kot angolo retto
suplementarni kot angolo supplementare
topi kot angolo ottuso
kosinus, kotangens kota coseno, cotangente di un angolo
pod pravim kotom a squadra, in squadra

6. voj.
mrtvi kot angolo morto

7. šport. angolo; calcio d'angolo

8. ekst.
zorni kot angolo visuale, visuale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pretakniti vse kote frugare dappertutto
potisniti koga v kot emarginare, snobbare qcn.
kaj vreči v kot appendere qcs. al chiodo
po vseh kotih so se valjale cunje gli stracci erano sparsi dappertutto
geogr. kot (zaprta gorska dolina) testa, testata (della valle)
astr. časovni kot culminazione
fiz. deklinacíjski kot declinazione magnetica
grad. deviacijski kot angolo di deviazione
fiz. lomni kot angolo di rifrazione
fiz. odbojni kot angolo di riflessione
teh. rezilni kot angolo di taglio
vpadni kot angolo di incidenza

kôt² (kakor) como; de; en calidad (ali concepto) de ; (za primernikom) que

kot deček de (cuando era) niño
kot odškodnina za en concepto de indemnización
kot poslanik je bil v Beogradu estaba como (ali de) embajador en Beograd
umrl je kot junak murió como un héroe
(v svojstvu) kot en calidad de
ti si mlajši kot jaz tú eres más joven que yo
več kot 10 let más de 10 años
imam več denarja, kot ga potrebujem tengo más dinero del que necesito
storim več, kot morem hago más de lo que puedo
kot da, kot če como si (subj)
kot da ne bi nikogar bilo tu como si no estuviera aquí nadie
noben drug kot ti nadie sino tú, nadie más que tú
vse (drugo) prej kot lep todo menos (ali excepto) bonito

kòtāč -áča m
1. kolo: prednji, zadnji kotač; biti nepažljiv pa doći pod kotač; nisu mu svi -i na mestu v njegovi glavi ni vse v redu; stavljati štap u kotač motiti delo
2. kolo, bicikel: odvesti se na -u

kotíček (-čka) m

1. dem. od kot angolino, angoletto, angolo; cantuccio; recesso:
v skrivnem kotičku srca in un angolo nascosto, nei recessi del suo cuore
pretakniti vse kotičke frugare dappertutto
uredili so prodajni kotiček za cigarete è stato allestito uno spaccio per le sigarette
dvorana je bila polna do zadnjega kotička la sala era piena fino all'ultimo posto

2. (skrajni del ust, oči) angolo della bocca, degli occhi

3. (soba, prostor za kako dejavnost) angolo; saletta:
kuhinjski kotiček angolo cottura
šahovski kotiček saletta per gli scacchi

4. (stalna rubrika v časopisu) rubrica, pagina:
ugankarski kotiček pagina enigmistica

Kraft, die, (-, Kräfte) sila (tudi Physik, figurativ); moč; Recht veljava; (Führungskraft) kader, delavec; die treibende Kraft gonilna sila; lebende Kraft Heerwesen, Militär živa sila; Recht in Kraft treten začeti veljati; außer Kraft treten prenehati veljati; in Kraft setzen uveljaviti; außer Kraft setzen razveljaviti; aus eigener Kraft z lastnimi silami; aus voller/mit aller Kraft na vso moč
Kräfte: bei Kräften sein biti pri močeh; mit frischen Kräften s svežimi močmi; mit vereinten Kräften z združenimi močmi; mit letzten Kräften z zadnjimi močmi; nach Kräften po najboljši moči; zu Kräften kommen priti k sebi; was in meinen Kräften steht kar je v moji moči; alle Kräfte einsetzen napeti vse sile/vse moči; am Ende seiner Kraft nehmen biti s svojimi močmi na koncu

kraj⁶ moški spol (-a …)

1. (začetek, konec) das Ende
do kraja völlig, bis zum Letzten
do kraja pojesti/izčrpati leeressen, leerpumpen
iti h kraju zu Ende gehen
na vse kraje überallhin
od kraja začeti: vom Anfang, beim Anfang
vse od kraja restlos, ohne Unterschied
pri kraju am Ende (z mit)
v kraj weg
spraviti v kraj wegräumen, figurativno um die Ecke bringen
do kraja zemlje biblija bis ans Ende der Welt

2. konec in kraj:
ni ne konca ne kraja es will nie enden
brez konca in kraja ohne Ende, nicht enden wollend
(brezbrežen) uferlos
biti brez konca in kraja kein Ende nehmen
na vseh koncih in krajih an allen Ecken und Enden
od konca do kraja vom Anfang bis zum Ende
z vseh koncev in krajev von allen Ecken und Enden, von überallhin
v pravljicah: von aller Herren Ländern

kráj¹ (-a) m

1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
odročen kraj luogo fuori mano
domači, rodni kraj luogo, suolo natio
kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
letoviški, turistični kraj località turistica
kopališki kraj località balneare

2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
topli, hladni kraji zone calde, fredde
močvirnat kraj zona paludosa

3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
na kraju samem sul luogo stesso

4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
avgust gre h kraju agosto sta per finire
biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
biti pri kraju essere alla fine
dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
iti (s kom)
h kraju essere al lumicino
ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
priti komu do kraja convincere uno
strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
namembni kraj destinazione
lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
rel. sveti kraji luoghi santi

kraljica samostalnik
1. (vladarka) ▸ királynőV obdobju vladavine kraljice Viktorije je nastajal tako imenovani drugi imperij. ▸ Viktória királynő uralkodása idején jött létre az úgynevezett második birodalom.Če bo nasledila prestol, kot je pričakovano, bo postala prva belgijska kraljica regentka. ▸ Ha a várakozás szerint a trónra lép, akkor ő lesz Belgium első királynője.

2. (kraljeva žena) ▸ királynéSedanja španska kraljica Sofia, žena kralja Juana Carlosa, je grškega rodu. ▸ Sofia jelenlegi spanyol királyné, János Károly király felesége görög származású.Kralj in kraljica po dolgotrajnem čakanju dobita hčer in priredita zabavo. ▸ A királynak és a királynénak hosszas várakozás után lánya születik, és mulatságot szerveznek.

3. (najpomembnejša predstavnica) ▸ királynőV svetu sta bili nesporni kraljici mode Elsa Schiaparelli in Coco Chanel. ▸ Elsa Schiaparelli és Coco Chanel voltak a divat vitathatatlan királynői.
Madonna še vedno velja za kraljico popa. ▸ Madonna még mindig a pop királynőjének számít.
Film je narejen po odlični knjigi kraljice detektivk Agathe Christie. ▸ A filmet a detektívregények királynője, Agatha Christie kiváló könyve alapján készítették.

4. (zmagovalka tekmovanja) ▸ királynőPreden je postala velika hollywoodska zvezda, je bila tudi lepotna kraljica. ▸ Mielőtt hollywoodi sztár lett, szépségkirálynő volt.Leta 2018 smo tradicionalno ponosno okronali že 11. mlečno kraljico. ▸ 2018-ban a hagyományok szerint immár a 11. tejkirálynőt koronáztuk meg büszkén.
5. (pomembna panoga ali disciplina) ▸ király, királynőTajski boks je kraljica borilnih športov, saj je pri njem dovoljeno tako rekoč vse. ▸ A thai boksz a küzdősportok királya, hiszen itt úgyszólván minden megengedett.
Patologija je kraljica medicinskih znanosti 19. stoletja. ▸ A patológia a 19. századi orvostudományok királynője.
Košarka je kraljica iger z žogo. ▸ A kosárlabda a labdasportok királynője.

6. (šahovska figura) ▸ vezér, királynőZačasno je žrtvoval kraljico za trdnjavo in v treh potezah osvojilo čisto figuro. ▸ Átmenetileg feláldozta a vezérét a bástyáért, és három lépésben nyert egy tisztet.
Obranil se je, toda za kraljico je dobil le trdnjavo in lahko figuro. ▸ Védekezett, de a vezérért egy bástyát és egy könnyűtisztet kapott.

7. (samica) ▸ királynő Kraljica termitov je rekorderka po številu izleženih jajčec. ▸ A termeszkirálynőé a lerakott peték számának rekordja.
Vsako mravljišče ima vsaj eno kraljico. ▸ Minden hangyabolynak van legalább egy királynője.
Delavke in kraljica imajo strupeno želo, s katerim se branijo, kadar so v nevarnosti. ▸ A dolgozóknak és a királynőnek mérgező a fullánkja, azzal védekeznek, ha veszélybe kerülnek.

8. (igralna karta) ▸ dáma
Ful s tremi fanti in parom kraljic so najboljše karte, ki sem jih dobil nocoj. ▸ A full három bubival és egy dámapárral volt a legjobb mai lapom.
Ta igralna karta premaga tako kralja kot kraljico in je živa prispodoba komikov. ▸ Ez a kártya üti a királyt, a dámát, és a komikusok élő szimbóluma.

kras|en (-na, -no) prächtig, herrlich, figurativno köstlich, klasse; Pracht- (človek der Prachtmensch, Prachtkerl, ženska das Prachtweib)
vse je krasno figurativno es herrscht eitel Sonnenschein

krav|a ženski spol (-e …)

1. živalstvo, zoologija die Kuh
krava mlekarica die Milchkuh
figurativno sveta krava Heilige Kuh
figurativno molzna krava podjetje: eine melkende Kuh, človek: ewiger Geldgeber
imeti koga za molzno kravo (jemanden) schröpfen, zur Ader lassen
krava neumna! figurativno blöde/dumme Kuh!
pijan kot krava voll wie ein Schwein/wie eine Haubitze
spoznati se na kaj kot krava na orglice davon [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag
Kdaj sva midva krave skupaj pasla? Wo haben wir den schon zusammen Schweine gehütet?
ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
tu bi se še krave smejale da lachen die Hühner
to se prilega kot kravi sedlo das paßt wie die Faust aufs Auge

2.
živalstvo, zoologija morska krava die Seekuh
Stellerjeva morska krava das Borkentier
atlantska morska krava Atlantik-Seekuh
vilastorepa morska krava (dugong) Indik-Seekuh, der Dugong

3.
bolezen norih krav BSE: der Rinderwahn, der Rinderwahnsinn

kričati to shout, to csy, to scream; to bawl; (množica) to clamour

na vso moč, na vse grlo kričati to shout with all one's might, to yell at the top of one's voice