Franja

Lycambēs -ae, m (Λυκάμβης) Likámb, Parijec, čigar lepo hčer Neobulo je snubil pesnik Arhiloh; ker ga je oče osorno zavrnil, se mu je pesnik maščeval s tako hudo zajedljivimi zabavljicami, da sta se baje oče in hči od sramu obesila: H. Od tod adj. Lycambēus 3 (Λυκάμβειος) Likámbov: sanguis O., Mart.

macritūdō -inis, f (macer) suhost, medlost: ossa atque pellis sum miser a macritudine Pl. (tako navaja to mesto tudi Non.; v nekaterih izdajah najdemo miser aegritudine).

máčka (-e) f

1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
mačke se gonijo i gatti sono in fregola
mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese

2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
morska (zamorska)
mačka cercopiteco (Cercopithecus)
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco

madeō -ēre -uī (iz *madei̯o; prim. skr. mádati pijan je, gr. μαδάω moker sem, topim se, μαδαρός raztopljen, μαζός ali μασϑός ali μαστός [iz *μαδτός] prsi, sesek, μεστός [iz *μεδτός] poln, lat. madidus, mat(t)us [iz *maditos] pijan, mamma [iz *madma], mānō [iz *madno])

1. moker, vlažen biti: vere madent udo terrae V., terra madet sanguine V. je napojena s krvjo, lacrimis madent genae O., vela nimbis madent O., Syene madeat Mart. je mokra od dežja, parietes vino madebant Ci. po stenah se je cedilo vino, tako tudi: Persae madent unguento Plin. ali unguento coma madet Sen. rh. ali cum madent capilli (sc. unguento) Mart.; od tod pt. pr. madēns -entis moker, mokroten, vlažen: coma Ci., lina L., terrae caede madentes O., campi T. močvirnate, oculi Ap. solzne, auster Sen. ph. ali deus (= Neptunus) Stat. ali bruma Mart. deževni, deževna, sudor O. cureč, curljajoč; occ.
a) kopneti: nix sole madens O.
b) madeo metu Pl. od strahu se potim, mrzel pot me obliva, znojim se.
c) mehek, prhek biti = mehko se (s)kuhati, dokuhati se: iam ergo haec madebunt faxo: nil morabitur Pl., collyrae facite ut madeant et colyphia: ne mihi incocta detis Pl., quamvis (sc. semina) igni exiguo properata maderent V.
d) pijan biti: madide m. Pl., ecquid tibi videor madere? Pl., madet mens Lucr., non festa luce madere est rubor Tib., m. vino Mart., mero Tib., crapulā Ap.; od tod pt. pr. madēns -entis pijan: Suet., vir mersus vino et madens Sen. ph. (prim. sl. „mokri bratec“ = pijanec).

2. metaf. poln biti česa, obilovati s čim, imeti veliko (obilo) česa: Caecubae vites Pomptinis paludibus madent Plin., pocula madent Baccho Tib., Socraticis madet sermonibus H. poln sokratske modrosti, cuius Cecropiā pectora voce madent Mart. so popolnoma vešče grščine, arte madent simulacra Lucr.; pt. pr. madēns -entis poln: Aus., vitiis Gell., iure Mart. popolnoma vešč prava, pravni izvedenec.

madidus 3 (madēre)

1. moker, vlažen: Lucan., Plin., vestis V., barba O., madidis Notus evolat alis V., fasciculus litterarum aquā madidus Ci. ep., madidi lacrimis ocelli O. ali samo madidi ocelli O. solzne, genae O. s solzami oblita, comae O. po katerih se cedi mazilo, mokri od mazila, madidi murra capilli O., vestis cocco madida Mart. napojena, (po)barvana, radix suco madida Plin. sočna, fossa O. moker, vodnat, tako tudi palus O., lacus Mart., Iuppiter (= Iupp. Pluvius) Mart. deževni darovalec dežja, m. Capena (sc. porta) Iuv. mokr(otn)a (od tamkajšnjega vodovoda (prim. Mart. 3, 47, 1)); z gen.: rosae madidae divini roris nectaris Ap.; occ.
a) moker od vina = opit, pijan, kot subst. m pijanec, mokri bratec; s pristavljenim abl. vino in brez njega: Mart., Sen. ph., ego te hodie reddam madidum, si vivo, probe, tibi cui decretum est bibere aquam Pl., madidus a vino Vulg., P. F., dies madidi Mart. mokri dnevi = dnevi, ko se veliko pije.
b) omehčan, prhek, mehko (s)kuhan, dokuhan: Pl., Pers., Plin., Mart., semina madidiora Plin.; od tod gnil, pokvarjen: tabe iecur madidum Lucan.; pren.: memoria Caecil. ap. Prisc. oslabel, medel, opešan.

2. metaf. poln česa, obilujoč s čim: glebae auro madidae O. nasičene, artibus, iocis Mart. — Adv. madide mokro: m. madere Pl. „premoker“, močno opit (pijan) biti.

maereō -ēre, maeruī (prim. maestus in miser)

I. intr. žalovati, žalostiti se, žalosten, otožen biti (naspr. laetari): Acc. ap. Non., Enn., nos taciti maerebatis Ci., Gallia eundem lugentem, maerentem videt Ci., altius animis maerebant T., sibi (zase) maerere aut ceteris supplicare; z abl. instrumenti: sono tenui O. s slabim (tihim) glasom, potiho; z abl. causae žalovati nad kom, čim, po kom, žalosten biti zaradi česa: Ci., genero, viro Tib., suo incommodo, alienis bonis, hoc eius eventu Ci.; s kavzalnim stavkom: quod ignavis cadat et sine sanguine leto maeret O.; z ACI: Ci.; impers.: maeretur, fletur, lamentatur diebus plusculis Ap.; prim. Quid? ipsa remissio luctus cum est consecuta intellectumque est nihil profici maerendo, nonne res declarat fuisse totum illud voluntarium? Ci.; pt. pr. maerēns -entis žalujoč, žalosten, otožen: maerentes amici H., maerentia pectora V., nullus maerens O., fletus maerens O. solze žalosti, solze žalovanja. —

II. trans.

1. otožno obžalovati: H., T., Val. Fl., filii mortem graviter Ci., ne quis perditorum civium mortem maereret Ci., illud maereo (to me boli), quod tibi non minorem dolorem illorum orbitas afferet quam mihi Ci. ep.; z ACI: qui … eam (sc. patriam) nimium tarde concidere maerent Ci.

2. žalostno (otožno, milo) klicati, klikati: talia (tako) maerens O.

magis² (iz *mag-i̯os) ali mage (Pl., Lucr., Pr., Ph., Serv.), adv. (sor. z māgnus)

1. bolj, večinoma s quam, ac, atque
a) za opisovanje adj. in adv. komparativnih oblik: Pl., Ter., Lucr., magis anxius O., magis necessarius Ci., magis dicto audiens N., magis proprie Ci.; occ. v podkrepitev komp.: Iust., Val. Max., Amm., Arn., magis hoc certo certius Pl., tristior ignominiosae pacis magis quam periculi nuntius L., hic enim magis (dokaj) est dulcius Pl., tako tudi: magis aptior quam … Ap.
b) pred glag.: Ter., N., Amm., iam scibo, utrum haec me mage amet an marsupium Pl., magis est admirandum Ci., magis erit parricida Ci., magis aedilis esse non potuisset Ci., scuto vobis magis quam gladio opus est L., praeterita magis reprehendi possunt quam corrigi Ci., eum magis malle (= potius malle) suum consequi, quam … Icti., nihil (haud Pl.) vidi magis Ci. to sem prav dobro videl; z abl. comparationis: quam (sc. Carthaginem) Iuno fertur terris magis omnibus unam coluisse V.
c) redko pred subst.: magis vir Ci. mož v višjem pomenu besede (prim. male vir), Albanum sive Falernum te magis appositis (= quam apposita, sc. vina) delectat H.; pesn.: magis calor (= maior calor) additus Val. Fl., quis magis anser exta (= maiora exta) ferat Stat.; adv. je včasih izpuščen: tacita bona est mulier semper quam loquens Pl., ipsorum quam Hannibalis interesse L., claris maioribus quam vetustis T.

2. marveč, temveč, prej, raje (prim. gr. μᾶλλον = potius) non invideo, miror magis V., tum magis assentiare, si … Ci., trade magis Stat.; od tod magis velle = malle Ter., L., Val. Max., tudi magis malle = potius malle Ci., Ulp. (Dig.); magis est bolje je, velja bolj kot, velja pred drugim: sed illud magis est quod diximus Icti.; tako tudi z ACI: Vell., Icti. ali z ut, ne: Icti.; magis est, quod … quam quod ali magis est, ut … quam ut Ci. idr. več vzroka je, da (ali stavek z inf.) … kot da (ali stavek z inf.), treba je bolj … kot. Posebne zveze:
a) z abl. mensurae: eo (tanto) magis, redkeje hōc magis tem (toliko) bolj, tem (toliko) več, v soodnosnosti quo (quanto) magis … eo (tanto) magis Ci. idr. čim (kolikor) bolj (več) … tem (toliko) bolj (več), tako tudi (pesn.) tam magis … quam magis V. ali magis quam … magis Pl., magis quam … tam magis ali samo quam magis … magis Pl. tem bolj (več) … čim bolj (več); quo magis … eo minus Ci. čim več … tem manj, quanto minus … eo magis Ter. kolikor (čim) manj … toliko (tem) več, quam magis … minus Pl. čim več … tem manj, quam magis … tanto Pl. čim bolj (več) … toliko (tem) bolj (več); multo (longē) magis Ci. idr. ali impendio magis Ter., Ci. dokaj bolj (več), nihilo magis Ci. idr. niti za las bolj (več), nič bolj = prav tako malo, solito magis ali magis solito L. več kot običajno; podobno: magis etiam = multo magis etiam Ci. še bolj (več).
b) non (neque) magis … quam se (če sta stavkova člena vzporedna) sloveni s prav tako … kakor, ne le … ampak tudi: amicus non magis tyranno quam tyrannidi N.; če prevladuje drugi člen (odvisnik), slovenimo z manj … kakor, ne toliko … kolikor (kot) Ci., L. idr., non magis amore quam more ductus N. manj (ne toliko) iz ljubezni kakor v skladu z običajem.
c) podvojeno (prim. gr. μᾶλλον … μᾱλλον) ali asindet. magis magis V., Cat. ali (nav.) magis magisque, redkeje magis et magis Ci., tudi magis atque (ac) magis V., H., Sen. ph. bolj in bolj; samo magis (kakor gr. μᾶλλον) Ci. bolj in bolj, čedalje bolj (več); magis magisque pogosto v zvezi z in dies ali cotidie Ci., S. idr. od dne do dne čedalje bolj (več); v enakem pomenu tudi magis in dies S. ali cotidie magis S.
d) magis minusve ali magis aut minus (= plus minusve) Plin., Q. več ali manj = magis ac minus Plin., Q. K temu superl. adv. maximē, star. māxumē (iz māximus, māxumus)

1. najbolj, prav, zelo pri adj. in adv. za opisovanje superl. obl.: m. innocens Pl., m. dignus, m. optatus, m. utile Ter., m. celebratus S., eius nomen m. finitum huius periculo Ci., in locis disiunctissimis maximeque diversis Ci., m. contraria Ci., homines m. mediterranei Ci., m. necessarius, m. fidus Ci., m. idoneus Q.; v podkrepitev komp. in superl. = longe dokaj, daleč, nad vse, izmed vseh: Col., Lact., m. ampliori gaudio perfusus Aug., quae (sc. aberratio) m. liberalissima doctoque homine dignissima Ci. ep., m. gravissimam omnium (sc. rem) L.; pri številčnih določilih kvečjemu: puer ad annos natus m. octo Gell.

2. zelo, silno, neizmerno, jako za stopnjevanje pojma (elativ): Pl., Ter. idr., m. velle Ci. zelo rad, orbis terrarum semper nostris m. patuit Ci., vos non timetis eam? Immo vero, m.! (sc. eam timetis) S.

3. zlasti, (prav) posebej, prav posebno, predvsem: m. Athenienses peti dicerentur N., optimus quisque m. gloriā ducitur Ci., ea studia m. laudantur Ci., multa etiam alia vidit, sed illud m. Ci., in noxiis m. et primum quaeritur Ci., alicui m. fidem habere N. pred vsemi, izmed vseh najbolj njemu, m. omnium impediebat, quod … L. najbolj izmed vseh, Iugurtham m. vivum sibi traderent S. če je mogoče, maxime … deinde Varr. ali m. … secundo loco Ci. najprej (najprvo) … potem; non m. ne docela, ne dočista: quibus etiam si ingenium … non m. defuit Ci.; multo m. Ter., Ci. dosti, dokaj, izmed vseh najbolj; pogosto stoji namesto drugih adv., pomen pa lahko razberemo iz sobesedila, npr.: pugnare m. (= acerrime) Pl., iubere m. (= instanter) Pl., alicui confidere m. C. brezpogojno, quadrare in aliquem m. H. kar najnatančneje, Homero m. (= proxime) accedere Q. — Posebne zveze
a) quam ( … ) maxime (= gr. ὡς μάλιστα): memoriam nostram quam m. longam efficere S. kar najbolj dolgotrajen, quam potes, tam m. Pl. ali quam potes m. Ci. idr. kar najbolj moreš; illud mihi vel m. videtur confirmare Ci. največ, najbolj; tudi pri superl.: vel m. humanissime Gell.; cum m. kar najbolj mogoče, kolikor je le mogoče, prav, ravno: Ter., Sen. ph. idr., quae hunc cum m. fiunt Ci. zdaj bolj kot kdaj(koli); tako tudi: tum (tunc) cum m. L., Cu. takrat (tedaj) bolj kot kdaj(koli), hoc cum m. loqueretur Ci. ravno, ko je to govoril, ut nunc m. memini, duo Pl. ravno sedaj, tum m. vinci eas Cu. prav tedaj, quos nuper m. liberaverat Q.; pogosto cum m. pravkar, ravno že: Ci., Sen. ph. idr., nunc cum m. ravno, prav sedaj: Ci. idr., ut cum m. kakor le kdaj: Ter., Ci.; cum … tum m. Pl., Ci. ali cum … tum vel m. Ci. in … in še (prav) posebej, cum in aliis rebus tum in liberis tuendis declaravit N.; ut m. … ita m. Ci. čim bolj … tem bolj ali ita m. … ut m. … Ci. tem bolj … čim bolj, ut m. … ita minime Ci. čim več (bolj) … tem manj.
b) z unus, unus omnium ali samo omnium nad vse, izmed vseh, pred vsemi največ (najbolj): uni huic m. indulgere N., gloriā unus omnium m. floruit N., m. omnium quod elephanti novissimi agminis erant L.
c) z zaimki: ad hunc m. modum disseruit Cu. ali hoc m. modo in Italiam perventum est L. skratka, nekako takole, scutis cetrae m. speciem reddentibus Cu. še najbolj takšni, kakršni so z usnjem prevlečeni ščiti, še najbolj podobni z usnjem prevlečenim ščitom, ut quisque m. … ita m. (minime) Ci. čim bolj (več) kdo … tem bolj, tem več (manj).

māgni-ficus 3, komp. māgnificentior -ius, superl. māgnificentissimus 3 , adv. māgnificē (in māgnificenter Vitr.), komp. māgnificentius, superl. māgnificentissimē (māgnus in facere)

1. velik, veličasten, sijajen, slaven: factis vir magnificus, factorum ostentator haud minor L., uterque editis operibus magnificus Val. Max., magnificae res gestae L., Iust., illud magnificentissimum factum proprium est Thrasybuli N., magnifice vicimus Ci., consulatum magnificentissime atque optime gerere Ci., magnificenter opus perfectum Vitr.

2. velikodušen, velikosrčen, blagosrčen: animo excelso magnificoque Ci., animo magnificentior Iust.

3. veličasten, kras(ot)en, sijajen, lep, razkošen, dragocen, potraten, zapravljiv, krasoljuben, težeč za razkošjem, vélmožen, veljaven, vpliven: Lucr., Aur., Suet., Vell., Amm., funera magnifica et sumptuosa C., villa, apparatus, armatus Ci., aedes, urbes, triumphi C., Rhodiorum civitas magna atque magnifica S. velika in velmožna, tako tudi: magnificum imperium populi Romani S., castra magnificentiora solito Iust. večji od običajnega, facio me magnificum Pl. lepega (postavnega) gospoda, magnifice habitare, vivere, convivium ornare Ci., triclinium ample et magnifice exornare Ci., magnifice aliquem donare H., oppidum magnificenter aedificatum et eleganter Vitr., in suppliciis deorum magnifici, domi parci S., praelauti magnificique (naspr. sordidi et deparci) Suet.

4.
a) (o govoru) vznesen, zanosen, patetičen: magnificum (magnificentius) dicendi genus Ci., ratio dicendi Suet., oratio Aur., magnifice collaudare aliquem L., magnifice loqui Tib.
b) v slabem pomenu (o osebah in govoru) širokousten, velikousten, razusten, šopiren, nadut, bahav, bahaški, visokonós, domišljav, prevzeten, hvalisav: Iugurtha magnificus ex Auli socordiā S., edicta magnifica de Vespasiano T. hvalisajoči, verba Ter., litterae Suet., ille magnifice incedit L., magnifice loqui de bello L., S., magnifice se efferre Ter. ali se iactare Corn.; subst. māgnifica -ōrum, n naduto, prevzetno govorjenje, nadute, prevzetne besede: S.

5. (glede na učinek) velike vrednosti, veliko vreden, neprecenljiv, odličen, izvrsten, krasen, čudovit (o zdravilih): myriophyllon magnifici usus est ad vulnera Plin., laser magnificum in usu et medicamentis Plin.

māgnus 3 (prim. skr. mah- velik, mahas- velikost, gr. μέγας, got. mikils = stvnem. mihhil velik), komp. māior -ius (iz *mag-i̯or, *mag-i̯os, prim. gr. μείζων iz *μεγi̯ων), adv. magis [gl. magis], superl. māximus, stlat. māxumus 3 (iz *mag-simo-s) velik, in sicer

I.

1. prostorsko velik, visok, prostran, obsežen, obširen, razsežen: insula, aedificium, agri Ci., magna et pulchra domus Ci., mare S., maximum flumen Cu., navis magna (naspr. parva) H., oppidum maximum C., litterae (črke) maximae Ci., epistula maxima (naspr. minuscula) Ci., quercus Enn. ali mons Cat. visok, acervus Ci., V., magni membrorum artūs, magna ossa V., nequam et magnus homo Luc. fr. dolgin, qui scribis Priami proelia, magnus homo es Mart. (dvoumno!), magnus corpore, maximi corporis homo N. (zelo) visoke postave (rasti), (zelo) visokorasel, maior videri V. videti večja, bolj vznesena, magnum me faciam Pl. velikega se hočem narediti, zrasti hočem, capillus et barba magna Varr. dolga, prim.: maximā barbā et capillo Ci.; maximi aestus maritimi C., od tod o vodovju velik, narasel: aquae magnae bis eo anno fuerunt L. povodnji, poplave, mare S., Lucr. (= gr. μεγάλη ϑάλαττα) napeta, narasla voda (za razliko od zgoraj navedenega mare magnum S. = veliko morje), magnus fluens Nilus V., prim.: prout ille (sc. Nilus) magnus influxit aut parcior Sen. ph.; subst.: reficere in melius et in maius Plin. iun. popraviti (= polepšati) in povečati, incensae urbis in maius restitutio Iust. ponovna izgradnja in povečanje.

2. occ.
a) v komp. in superl. (za zaznamovanje starosti: večji, največji po starosti) starejši, najstarejši: frater maior Ter., ex duobus filiis maior C., Sulpicio maior (sc. filia), minor Licinio Stoloni (sc. nupta) erat L., ut nubere vellet maior iuniori Ap., maior Neronum H., sororum maxima O., maior herus (naspr. minor herus) Pl. stari gospod, hišni gospodar, Gelo maximus stirpis L., maior patri Cu. (o Kartagini) starejša, prejšnja domovina (= materinsko mesto), večinoma v zvezi z abl. natu ali aetate (ki se ne slovenita) ali z annis (annorum) Varr., Suet., natu maior frater Ci., maximus natu e filiis L., una e multis, maxima natu, Pyrgo V.; pesn.: maior, maximus aevo O., virgo minor quam annos sex, maior quam annos decem nata Gell., annos natus maior quadraginta Ci. star več kot 40 let, maior sexaginta annis decessit N., non maior quinquaginta annis L., obsides non minores octonūm denūm annorum, neu maiores quinūm quadragenūm L., annos nata est sedecim, non maior Ter. ne več; od tod je adj. magnus po enalagi prenesen na abl. natu: cum esset magno natu N. v visoki starosti = zelo star, prileten, magno natu principes L., filius maximo natu N. najstarejši.
b) v komp. starejši (po dobi, v kateri je živel): Cyrus maior Lact., quaerere, uter maior aetate fuerit, Homerus an Hesiodus Sen. ph. Subst. māiōrēs -um, m (sc. natu): Ci. idr. ali samo māiōrēs: H. starejši ljudje, stari, pa tudi odrasli (naspr. pueri): Varr., še pogosteje predniki, pradedi: Varr., N. idr., Philippus vir patre, avo, maioribus suis dignissimus Ci., redkeje = starešine, senat(orji): L.; kot jur. t.t. maior polnoleten, doleten, dorasel, doraščen (naspr. minor): Icti.; pri izrazih sorodnosti pomeni magnus četrto, maior peto in maximus šesto koleno (prim. amita, avunculus idr.): Icti.

3. velik po številu, mnoštvu, množini, teži, (mnogo)številen, mnog, obilen, znaten: classis, manus, copiae N., populus V., Plin. iun., maximae bellicosissimaeque gentes N. najštevilnejši in v vojni zelo izurjeni narodi, maior pars C. večina, maxima pars hominum H., magnā ali maximā parte Ci., S., L. večinoma, magnam ali maximam partem C., Ci. ponajveč, večinoma, povečini, zvečine, večidel, magno cum comitatu C., magnus (maximus) frumenti numerus C., quam maximus numerus C., magnas pecunias in provinciā collocatas habere Ci., maiore pecuniā opus erat L., maxima pecunia N., maximum pondus auri, magnum numerum frumenti, vim mellis maximam exportasse Ci., pretium maius Ci., Ph. višja cena, homo maximi pretii Ter. vreden veliko denarja = zelo uporaben; tudi velik po svoji vrednosti, vreden, drag(ocen), znamenit: magna munera et maiora promissas S., quaestus magnus et evidens (naspr. quaestus minimus et sordidus) Auct. b. Alx., cultus maior censu H., cultus maximi Fl., od tod pri splošni napovedi cene gen. n. magni (pluris, plurimi, zelo redko maioris, maximi) in abl. n. magno v zvezah kakor magni aestimare Ci., pogosteje magno aestimare Ci. idr. zelo ceniti, čislati = magni ducere, putare Ci. idr.; magni aestimare Fl. pa pomeni tudi = za tehtno imeti (šteti) = magni existimare N. = magni (maximi) facere Kom., Ci. idr., magni esse N. imeti veliko vrednost, tehtnost, biti zelo pomembno, toda: magni esse apud aliquem Ci. veliko veljati; podobno magni interest Ci. in magni refert Lucr. veliko, mnogo, magno emere, conducere, vendere Ci. drago, magno constare Plin. iun. veliko (mnogo) stati, veliko veljati, visoko ceno imeti, drag biti, magno (sc. constat) hospitium miserabile Iuv.; metaf.: magno illi stetit victoria L. ga je stala mnogo krvi, multo maioris alapae mecum veneunt Ph.

4. velik po svoji notranji sili, silen, močan, hud: imber C., Ci., incendium Ci., vis solis Lucr., ventus ali flatus (ventorum) Plin.; poseb. o zvokih: stridor, murmur V., maior sonus Cu., magno fletu C. na glas (glasno) jokajoč, magnā (naspr. parvā) voce Ci. glasno, fit maximus clamor omnium Ci.; pesn. n. sg. adv.: magnum clamare Pl. glasno klicati, tako tudi: magnum sonare Mel. ali magna sonare Acc. fr., exclamare maius Ci., maximum exclamare Pl.

5. časovno velik = dolg, znaten: menses V., anni Lucr., magnum sol circum volvitur annum V., triginta magnos volvendis mensibus orbīs (sc. annorum) explebit V., magno tempore Petr., Iust. v dolgem času, magno post tempore Iust. po dolgem času; occ.: magnus annus, quo eadem positio caeli siderumque rursum existet Ci. veliko leto, svetovno leto (tj. doba 12.954 let). —

II. metaf.

1. velik = znaten, pomemben, príličen, precejšen, znamenit, imeniten, tehten, važen: mercatura Ci. velika, razsežna (naspr. mercatura tenuis), magna et ampla negotia Ci., magni ali maximi ludi Ci. velike igre (v Rimu so jih obhajali vsako leto 7. septembra), magnae parvaeque res Enn. dejanja, dela, magnae res T. pomembne stvari, pomembne zadeve, magnas res gerere N. velike (pomembne) uspehe doseči (dosegati), maiores res appetere N. težiti, stremeti za višjim(i stvarmi), maximae res Ci. glavne, zelo pomembne, velevažne stvari (zadeve), causa Ci., magnae et graves causae Plin. iun., m. iudicium Ci., m. testimonium Ci. znamenito, mogočno, častno, m. casus C. posebno, srečno naključje, tako tudi: magnae fuit fortunae C., toda: saepe parvis momentis magni casus intercedunt C. znamenite spremembe sreče, res magnum habet casum Plancus in Ci. ep. nemajhna nevarnost, quod maius est (kot vrinjeni stavek) Ci. kar je še več, kar ima še večji pomen, tako tudi: quod maximum est Fl.; pogosto s stranskim pomenom: težavno, težeče, nevarno, pri čemer je še poseb. razvidna teža, težavnost: magnum onus, magnus labor Ci., magnum opus et arduum Ci., prim.: id magnum et arduum est Ci., quod eo maius est illi Ci. težje, bellum magnum et difficile Ci. ali bellum magnum et atrox S., vectigalia m. Ci., rei publicae magnum aliquod tempus Ci. ali maximum rei publicae tempus Ci. (zelo) nevaren (odločilen) čas ali položaj, lahko tudi pl. maxima rei publicae tempora (gr. μέγιστοι καιροί) Ci.; magnum est z inf. velika, težka naloga je, težko je, ni lahko: Ap., eicere nos magnum fuit, excludere facile est Ci. ep., magnum est efficere, ut quis intellegat, quid sit illum verum Ci.; s sup.: haud magna memoratu res est L.; subst.: magna dii curant, parva neglegunt Ci., maiora concupiscere N. po višjem, za višjim, maiora moliri in urbe Suet., illa maxima et amplissima Ci.; pesn. (o letu in letnih časih glede na letino) zelo rodoviten: annus Lucan., Stat., maior autumnus Mart.

2. velik glede na moč, veljavo, zasluge idr., visok, vzvišen, ugleden, veljaven, vpliven, imeniten, velmožen, mogočen, bogat: propter summam nobilitatem et singularem potentiam magnus erat Ci., homo summae potentiae et magnae cognationis C. z imenitnim sorodstvom, potentior et maior N. z več moči in ugleda, magni pueri magnis e centurionibus orti (iron.) H., magnus pater, eques, adiutor H., tellure marique magnus H., sacerdos V. častitljivi, praetor maximus (v najstarejših časih = dictator) L., magna manus Iovis H., magnus Iuppiter H., Iuppiter optimus maximus Ci. najmogočnejši, najvišji, Mater magna (= Cybele) Ci., magni di V. (o samotraških bogovih zaščitnikih), Pompeius Magnus Ci. idr. ali Alexander Magnus N. idr. Veliki (kot častni priimek), magnus in hoc bello Themistocles fuit neque minor in pace N. Temistoklov ugled je bil velik, magni reges N. odlični, veliki, nemo vir magnus (velik mož) sine adflatu divino fuit Ci., nec pietate nec bello maior V., magnus et clarus, clarus et magnus Ci. idr., civitas magna atque opulenta S., oppidum magnum atque valens S., maximam hanc rem (državo) fecerunt L.; subst. m.: nulla aut magno aut parvo fuga leti H., cum magnis vixisse H., maiorum fames H., adversus minores humanitas, adversus maiores reverentia Sen. ph., maximi imique Sen. ph. najvišji in najnižji; occ. prevelik: Alexander orbi (sc. terrarum) magnus est, Alexandro orbis angustus (pretesen) est Sen. rh.; v slabem pomenu velik v premetenosti, premeten, prekanjen, zvit: nebulo Ter., fur Ci.

3. velik v svojem mišljenju, glede na duh, srce, velikodušen, veledušen, širokosrčen, velikosrčen, blagosrčen: fuit et animo magno et corpore N., animo magno fortique sis Ci. (prim.: magno pectore praesentit curas V., mens maior humanā Sil.), animo magnus, maior imperio Plin., quo quis maior, magis est placabilis irae O.; v slabem pomenu bahav, prevzeten, veličàv (velíčav), ošaben: ita magni atque humiles sumus Ter.; (glede na govorjenje) poveličujoč, ponašajoč se, vznesen, bahav: lingua (= gr. μεγάλη γλῶσσα) H., magna verba (= gr. μεγάλοι λόγοι) V., Sen. ph., maxima verba Pr., dixerat ille aliquid magnum V. nekaj drznega, magna loqui (= gr. μέγα εἰπεῖν, μέγα μυϑεῖσϑαι, μεγάλα λέγειν) O., Tib. širokoustiti (se), hvali(sa)ti se.

4. velik po svoji notranji sili, silen, hud (poseb. o afektih, strasteh, čustvih): amor, furor, ira V., dolor C., voluptas Ter., gaudium S., cura, spes, offensio N., periculum C., maximum periculum Ci., labor H., morbus Cels., morbus maior Cels. (o božjasti), adulteria, inimicitiae T. presenetljiva, pozornost vzbujajoča, maior alacritas studiumque pugnandi maius C., ingenium Ci., indoles H., Stat., maius malum est hoc Sen. ph.; occ. (o besedah, izražanju) krepek, pretiran: verba magna, quae rei augendae causā conquirantur L., magnis sermonibus res secundas celebrare L., magnae minae Ci., magna illa consulum imperia S. stroga; poseb. in maius celebrare S. ali extollere T. preveč, fama in maius vero ferri solet L. se povečuje, gre čez mero (meje) resnice, in maius credi T. se šteje za huje (slabše), tako tudi in maius componere S., L., H. ali audere Iust. pretira(va)ti, in maius nuntiari T. pretira(va)ti, pretirano sporočati; toda: vim temperatam di provehunt in maius H. pospešujejo, naklanjajo uspeh.

maison [mɛzɔ̃] féminin hiša; dom; hišno osebje, služinčad; hišna skupnost; dinastija; (= maison de commerce) trgovska hiša, podjetje, tvrdka, firma, trgovina; adjectif doma narejen, domač, familier izvrsten; adverbe zelo

à la maison doma, domov
maison d'accouchement porodnišnica
maison affiliée podružnično podjetje
maison d'agriculture poljedelska zadruga, podjetje
maison d'aliénés, de fous umobolnica, norišnica
maison d'ameublement trgovina s pohištvom
maison à appartements (multiples) (več)stanovanjska, etažna hiša
maison d'arrêt preiskovalni zapor, jetnišnica
maison de banque bančno podjetje
maison en bois, blindée lesena hiša, brunarica
maison de campagne podeželska hiša
maison scolaire šolski, otroški počitniški dom
maison centrale, de correction, de force, de réclusion kaznilnica, jetnišnica, zapor, ječa
maison de chasse lovska hiša
maison close bordel, javna hiša
maison de commission komisijska trgovina
maison de confection konfekcijska, oblačilna trgovina
maison de convalescents okrevališče
maison de couture modni (šivalni) salon
maison d'éditions založba
maison d'éducation vzgojni zavod; internat
maison élevée stolpnica
maison d'enfants dom za otroke
maison d'exportation, d'importation izvozno, uvozno podjetje
maison à une, pour une seule famille enodružinska hiša
maison de garde-voie (železniška) čuvajnica
maison d'habitation stanovanjska hiša
maison individuelle individualna hiša
maison de jeu igralnica
maison jumelée hiša dvojček
maison de location večja hiša z več(najemninskimi) stanovanji
maison de maître gosposka hiša
maison mère hiša, v kateri se je firma ustanovila; glavna trgovina
maison mitoyenne vrstna hiša
maison mortuaire hiša žalosti; mrtvaška veža
maison de passe prenočišče; gostilna slabega slovesa
maison pénitentiaire poboljševalnica, prisilna delavnica
maison de peuple županstvo
maison portative; préfabriquée, démontable montažna hiša
maison de prêt zastavljalnica
maison publique, de tolérance javna hiša, bordel
maisons en rangée vrstne hiše
maison de rapport najemninska hiša
maison religieuse samostan
maison de repos dom počitka, penzijon
maison de retraite dom za stare ljudi, za upokojence
maison de santé zasebna klinika
maison seigneuriale gosposka hiša, grašcina
maison sœur, affiliée podružnična trgovina, podjetje
maison de sport športna trgovina
maison à succursales multiples podjetje z več filialami, verižno podjetje
maison de vente à tempérament trgovina s prodajo na obroke
maison de ville mestna hiša, rotovž
maison pour week-end (hiša za) vikend
ami masculin de la maison hišni prijatelj
fait à la maison doma pečen, domač
gens masculin pluriel de maison služinčad
gens masculin pluriel de la maison (hišni) domačini, domači
îlot masculin, pâté masculin, rangée féminin de maisons blok hiš
maître masculin, maîtresse féminin de la maison hišni gospodar, gospodarica (gospodinja)
pâté masculin maison domača pašteta
règlement masculin de maison hišni red
tarte féminin maison domača, doma narejena torta (kolač)
aller à la maison iti domov
avoir 30 ans de maison biti 30 let pri istem podjetju
entrer, être en maison (dekle) stopiti v službo, biti v službi
être de la maison (nekako, tako rekoč) spadati k hiši
la maison est en faillite tvrdka, podjetje je v konkurzu
faire sa maison, se faire une maison ustvariti si, urediti si hišo, dom
rester à la maison, garder la maison ostati doma, ne iti iz hiše
tenir maison (figuré) imeti odprto hišo
tenir la maison gospodariti, gospodinjiti
les maisons empêchent de voir la ville (figuré) od samih dreves ni videti gozda

mâjković m ekspr. korenjak, junak, hrust; e pa majkoviću moj, ne valja tako dragi moj, tako ne gre

make^*2 [méik]

1. prehodni glagol
delati, napraviti; izdelati, izdelovati (from, of, out, of iz)
predelati, predelovati, tvoriti, oblikovati (to, into v)
pripraviti (kavo, čaj); uvesti (pravila, zakone), sestaviti, spisati (pesem); zbrati (glasove); ustvariti
figurativno napraviti kaj iz koga (to make a doctor of s.o.)
povzročiti, prinašati (zadovoljstvo); pokazati se, postaviti, biti (she makes him a good wife)
znesti, znašati; imenovati za (he was made a general)
(z nedoločnikom brez "to" v aktivu, s "to" v pasivu) pripraviti koga do česa (they made him talk, he was made to talk)
meniti, misliti, predstavljati si (what do you make of it)
pogovorno imeti koga za kaj (I make him an honest man)
zaslužiti, ustvariti dobiček; doseči (hitrost), premeriti (pot)
sleng zapeljati, posiliti; prispeti (ladja v pristanišče), doseči
navtika zagledati (kopno)
britanska angleščina jesti; imeti (govor); mešati karte
elektrika spojiti
ameriško, sleng identificirati koga

2. neprehodni glagol
nameniti se, poskusiti, napotiti se, peljati (pot) razprostirati se, teči (reka) (to)
nastopiti (plima), naraščati (voda)
figurativno povzročiti, pripeljati do

to make advances truditi se koga pridobiti
to make no account of ne ozirati se na kaj
to make allowance for upoštevati, biti uvideven
to make amends for odškodovati, oddolžiti se za kaj
to make angry zjeziti
to make an appointment dogovoriti se za sestanek
to make as if (ali as though) pretvarjati se, hliniti
as you make your bed so you must lie upon it kakor boš postlal, tako bož ležal
to make a bag imeti dober lov
to make the bed postlati
to make believe pretvarjati se, hliniti
to make a bid for truditi se za, potegovati se za kaj
to make bold drzniti si, upati si
to make no bones about povedati odkrito brez strahu, požvižgati se na kaj
to make one's bread vzdrževati se sam
sleng to make book ilegalno sklepati stave na konjskih dirkah
this book makes good reading ta knjiga se dobro bere
to make or break s.o. pripeljati koga do uspeha ali poloma
to make a clean breast of priznati, olajšati si srce
to make bricks without straw delati nekaj neizvedljivega
to make the best of izkoristiti kar najbolje, napraviti kar se le da, sprijazniti se s čim
to make cards mešati karte
to make certain prepričati se
to make clear objasniti, razložiti
to make the door upon s.o. zapreti komu vrata
to make a difference to biti važno, spremeniti stvar
to make s.th. do; ali to make do with a.th. zadovoljiti se s čim
to make no doubt ne dvomiti
to make both ends meet shajati s svojimi sredstvi, prilagoditi izdatke dohodkom
to make eyes at spogledovati se, zaljubljeno koga gledati
to make an effort potruditi se
to make excuses opravičevati se, izgovarjati se, izvijati se
to make an example of eksemplarično kaznovati
to make an exhibition of o.s. spozabiti se
to make faces at pačiti se komu
to make a face nakremžiti se
to make a figure zgledati smešen
to make a fire zakuriti
you are made for this job si kot ustvarjen za to delo
to make one's fortune obogateti
to make a fool of o.s. biti za norca
to make a fool of s.o. imeti koga za norca
to make free with brez zadrege uporabljati, razpolagati s čim
to make friends with sprijateljiti se s kom
to make fun (ali game) of zasmehovati koga, zafrkavati
to make a go of uspeti v čem
to make good uspeti
to make s.th. good povrniti, kriti, nadoknaditi
to make a hash of pokvariti, zavozlati (zgodbo)
to make a habit of it priti v navado
to make haste pohiteti
to make hay pospraviti seno
to make hay of napraviti zmešnjavo
to make hay while the sun shines kovati železo dokler je vroče
to make head(way) napredovati
to make headway against premagati (težave)
not to make head or tail of ne razumeti
ameriško to make a hit postati popularen
to make o.s. at home biti kakor doma
ameriško to make it uspeti
navtika to make it so izvršiti nalog
to make it hot for s.o. naščuvati javnost proti komu, preganjati koga
to make things šaljivo gladko izpeljati (da teče kot po maslu)
ameriško to make a killing nenadoma zaslužiti ali priti do denarja
to make known sporočiti, objaviti
to make land zagledati kopno, pripluti v pristanišče
to make light (ali little) of podcenjevati, nalahko jemati
sleng to make like posnemati
to make a living preživljati se
to make one's own life živeti svoje življenje, hoditi svojo pot
to make love to ljubimkati, spolno občevati s kom
to make one's mark napraviti karijero, izkazati se
to make one's mark on vtisniti svoj pečat
to make or mar pripeljati do uspeha ali poloma
to make a match dobro se omožiti (oženiti)
to make a good meal dobro jesti
to make merry hrupno proslavljati, bučno se veseliti
to make minoemeat of izpodbiti, popolnoma premagati
to make a monkey out of osmešiti koga
to make money dobro zaslužiti, obogateti
to make the most of čim bolj izrabiti
to make a mountain out of a molehill napraviti iz muhe slona
to make mouths at pačiti se komu
to make s.o.'s mouth water vzbuditi zavist ali željo
to make move lotiti se česa, odpraviti se, kreniti
to make much of ceniti, pripisovati važnost čemu, imeti od česa veliko koristi
to make a name for o.s. napraviti si ime
to make a night of it prekrokati vso noč
to make a noise in the world postati slaven, zasloveti
to make nothing of ne razumeti, biti zmeden
to make of tolmačiti, razlagati si
to make one of priključiti se
to make the pace voditi, diktirati tempo
to make passes at objemati, ljubkovati, dvoriti
to make peace skleniti mir
to make one's pile obogateti, spraviti denar na kup
to make a play for poskužati pridobiti
to make a plunge lotiti se brez pomisleka, visoko staviti
navtika to make port pripluti v pristanišče
to make a point of vztrajati pri čem, predvsem se potruditi
to make a price nastaviti ceno
to make a practice of imeti navado, navaditi se
to make a racket biti zelo hrupen, razgrajati
to make ready pripraviti
to make the rounds obhoditi (stražar)
to make sail odpluti, odjadrati
to make o.s. scarce izginiti
to make a scene napraviti komu neprijetno sceno
to make no secret of ne prikrivati, odkrito pokazati ali povedati
to make shift with pomagati si, nekako urediti
to make s.o. sit up koga zelo presenetiti
to make a good (poor) showing dobro (slabo) se izkazati
to make it snappy podvizati se
to make s.o. sore razjeziti koga
to make a splash napraviti senzacijo
to make a speech imeti govor
to make great strides hitro napredovati
to make a stab at poskusiti kaj narediti
navtika to make sternway ritensko pluti, zaostajati, nazadovati
to make a stand zaustaviti se, postaviti se v bran (vojska)
to make sure prepričati se
to make a clean sweep of dobro pomesti, vse odstraniti
to make tick pripraviti do dela
to make good time hitro napredovati
this makes the 10th time to je že desetič
to make a good thing of obrniti v svojo korist
to make a touch sposoditi si, poskušati si sposoditi
to make hacks for odpraviti se kam, napotiti se
ameriško to make the team biti sprejet v moštvo
to make a train ujeti vlak
to make a trial of poskusiti, preizkusiti kaj
to make o.s. understood jasno se izraziti
to make use of uporabiti kaj
to make way utreti si pot, napredovati
to make one's way in the world uspeti v življenju
to make one's way out oditi
to make way for umakniti se komu
to make s.o. out of his wits spraviti koga ob pamet
to make war upon vojskovati se s kom
navtika to make heavy weather prebijati se po razburkanem morju
to make short work of hitro kaj končati
to make water scati

mal¹ [mal] adverbe slabó, zlo; pomanjkljivo, nepopolno, nezadostno

de mal en pis vedno slabše, hujše
tant bien que mal kolikor toliko; tako tako; (tako) nekako
pas mal ne slabó; precéj; kar dobro; dobro
pas mal de (familier) (kar) precéj
mal à propos ob nepravem času, neugodno
ça va mal pour lui slabó je (stoji, gre) z njim
il est au plus mal on je že pri kraju
aller de mal en pis priti z dežja pod kap
être mal vu par quelqu'un biti slabo zapisan, biti nepriljubljen pri kom
je suis mal dans mes affaires moji posli gredo slabo
être mal fondé (figuré) biti, stati na šibkih nogah
être, se mettre mal avec quelqu'un biti skregan, skregati se s kom
se mettre mal slabo, neokusno se oblačiti
mal lui en prit posledice so bile hude zanj
parler mal de quelqu'un obrekovati koga
prendre mal une plaisanterie slabo sprejeti, zameriti šalo
s'y prendre mal biti nespreten, neroden pri čem, napačno se lotiti stvari
se porter mal slabo se počutiti
prendre mal vzeti za zlo
être mal à l'aise neugodno se počutiti
cela tombe mal to pride ob neugodnem času, narobe
tourner mal pokvariti se, obrniti se na slabo
je me trouve mal slabo mi je
se trouver mal de quelque chose imeti slabe skušnje s čim
emploi masculin, travailleur masculin mal payé slabo plačana služba, slabo plačan delavec
bien mal acquis ne profite jamais (proverbe) nepošteno pridobljeno bogastvo ne prinaša nikoli koristi

mal², pluriel maux [mal, mo] masculin zlo; škoda; trpljenje, bol, bolečina; bolezen; trud, muka, nadloga

mal des aviateurs, de mer letalska, morska bolezen
mal caduc, haut mal božjast
mal de cœur (populaire), médecine slabost
mal de dents, de gorge, de tête, de ventre zobobol, boleče grlo, glavobol, bolečine v trebuhu
mal d'enfant porodne bolečine
mal de(s) montagne(s) gorska, višinska bolezen
mal du pays domotožje
il n'y a pas de mal (to) nič ne dé
il n'y a que demi-mal to ni tako hudó
quel mal y a-t-il à ..., où est le mal si ... kaj za to, kaj je pri tem, če ...
cela ne ferait pas de mal to ne bi škodilo
avoir mal aux cheveux (populaire) imeti »mačka«
avoir mal aux dents, à la tête imeti zobobol, glavobol
j'ai du mal à le faire težkó mi je to napraviti, stane me truda, da to naredim
choisir le moindre de deux maux izbrati manjše zlo
dire du mal de quelqu'un obrekovati koga
se donner du mal, un mal de chien garati, dajati si mnogo truda
il est incapable de faire du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič hudega
faire mal boleti
faire du mal à quelqu'un boleti koga; storiti komu kaj žalega
se faire du mal udariti se; trpeti škodo
prendre mal nakopati si bolezen
prendre, tourner, voir en mal nápak razumeti, skriviti
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
sentir bien son mal dobro vedeti, pri čem smo
vouloir du mal, mal de mort komu (vse) slabo želeti

mal slabo; komaj, malo; zmotno, napačno

mal aconsejado slabo svetovan
mal avisado nepreudaren
mal hecho grd, pokvečen
¡mal hecho! to ni prav storjeno
mal nombre vzdevek
mal de su grado proti svoji volji
mal que bien tako, tako; srednje
mal que le pese naj mu je všeč ali ne; proti njegovi volji
(de) mal a mal, por mal s silo
a mal andar v najslabšem primeru
a mal dar najmanj, vsaj
de mal en peor vedno slabše, vedno hujše
¡mal rayo! presneto!
¡menos mal! da le ni hujšega!
mal se te conoce malo (komaj) se ti vidi
decir mal de alg. obrekovati koga
echar a mal zaničevati, zameriti, zapraviti
(él) está mal slabo mu kaže
no está mal ni slabo
estar mal con alg. biti v sovraštvu z
hacer mal komu škodovati
no hacer mal a un gato nikomur lasu ne skriviti
llevar (tomar) a mal zameriti, za zlo vzeti
poner en mal (con) koga očrniti (pri)
salir mal ne uspeti, spodleteti
haces mal, espera otro tal vsaka krivica na svetu se maščuje

mala|ti (-m) namalati (ljudsko za ➞ → slikati)
hudič ni tako črn, kot ga malajo nicht jede Kugel trifft / es ist alles halb so schlimm

maldonne [maldɔn] féminin napačna delitev (kart); figuré pomota, nesporazum; (populaire)

(il) y a maldonne! to je pomota! to ni bilo tako mišljeno! treba je znova začeti (od kraja)!

male

A) avv.

1. slabo:
comportarsi male slabo se obnašati
dire male di qcn. opravljati koga

2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
di male in peggio zmeraj slabše
essere male in arnese pren. biti v slabi koži
restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
vestire male slabo, neprimerno se oblačiti

3. slabo, nepravilno, nepopolno:
pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati

B) inter. slabo:
non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!

C) m

1. zlo; krivda, greh:
genio del male zli duh, zlobnež

2. zlo, škoda:
andare a male pokvariti se, iti po zlu
aversene a male biti užaljen
voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo

3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
mal caduco božjast
mal di denti zobobol
mal di mare morska bolezen
mal sottile jetika, sušica
mal di testa glavobol
sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
mal del paese pren. domotožje

4. bot. bolezen
PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal

málha (-e) f

1. bisaccia:
če bo tako zapravljal, bo moral kmalu z beraško malho po svetu se continua a spendere così si troverà presto ridotto al lastrico
pren. izprazniti, iztresti svojo malho vuotare il sacco, raccontare tutto

2. pren. (velik notranji žep) tascona
PREGOVORI:
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie

malīgnus 3, adv. -ē (malus in gīgnere)

1. zloben = slab, neugoden, nerodoviten, jalov, pust: difficiles terrae collesque maligni V. nerod(ovit)ni, malignior terra Plin. iun. manj rodovitna, angustae fauces aditusque maligni V. tesni, zelo zaprti, slabi, ostium Sen. ph. ozka, tellus Stat. slaba, huda pot, lunae lux maligna V. medla.

2. zloben, hud(oben), pokvarjen, malopriden, hudodelski, zavisten, nevoščljiv, sovražen, hudovoljen, zlovoljen, zlohoten, zlonameren, brezbožen, nenaklonjen (naspr. benīgnus): malignum volgus spernere H., malignae leges et invida iura O., malignis oculis spectare V., m. paupertas Mart., sermo Suet., capita malignissima Sen. ph., maligne loqui L. ali dicere Plin. iun., benefacta maligne detrectare O., maligne legere librum Plin. iun., malignius sermonem habere Cu.; tudi škodljiv, kvaren: studia O.

3. pretirano varčen, skop, stisnjen, škrt, neradodaren, pičel, boren, nezadosten, pomanjkljiv, nezadovoljiv, majhen (naspr. largus): fama O., Venus (= concubitus) O., caupones H., ignis Mart., victus Sil., unda Lucan., in laudandis discipulorum dictionibus nec malignus nec effusus Q., laudare maligne H., maligne decernere L., praebere omnia L., maligne praebere commeatūs Iust., ager maligne plebi divisus L., maligne apertus Sen. ph. ali virens Plin. malo, ne posebno, non mihi tam maligne fuit Cat. ni mi šlo tako slabo, malignius alere corpus Sen. ph., malignius plorare aliquem Petr.; metaf. v vedenju mrzel, hladen, nedostopen: maligna multo et magis procax facta est Ter.