Franja

sanna -ae, f zasmehljivo skremžen (spačen) obraz, zasmehljiva (z)mŕda, porogljiv zmŕdek (zmrdljaj), posmehljiva grimasa (= gr. μῶκος), porogljivo kremženje: vos, o patricius sanguis, quos vivere fas est occipiti caeco, posticae occurrite sannae! PERS., disce, sed ira cadat naso rugosaque sanna PERS., i nunc et dubita qua sorbeat aera sanna Maura IUV., sin sanna typhi naris imum torseris, pigebit arma horruisse caelites M.

sápa aliento m ; (dih, dihanje) respiración f

brez sape jadeante, sofocado
v eni sapi de un aliento
neprijetna sapa iz ust aliento fétido
priti ob sapo, izgubiti sapo perder el aliento
priti zopet k sapi recobrar el aliento
sapo zajeti (loviti), priti do sape tomar aliento
zadrževati sapo contener la respiración
vzeti sapo (tudi fig) tomar aliento
ne komu dati, da pride do sape (fig) tener a alg continuamente ocupado, mantener a alg en tensión
sape mu je zmanjkalo (fig) se quedó sin respiración, se le cortó la respiración
v isti (eni) sapi se je smejal in jokal reía y lloraba todo junto

Sarpēdōn -onis, m (Σαρπηδών) Sarpédon

1. Jupitrov sin, kralj Likije, ki ga je pred Trojo ubil Patroklos: CI., V., O., HYG., MEL., GELL. (z acc. -ona).

2. predgorje (rt) v Kilikiji: L., MEL., PLIN.

Saserna -ae, m Sazérna, rimski nom. propr.

1. Antonijev privrženec: CI., CI. EP.

2. Sasernae Sazerna, oče in sin, latinska pisatelja o kmetijstvu: VARR., COL.

Sāturnus -ī, m (ime etr. izvora; starejša izpeljava imena iz serere, satus preko *Sēturnus [prim. stlat. Saeturnus] v Sāturnus je zgolj ljudska etim.) Satúrn, latinski bog setve in saditve (ab satu est dictus Saturnus VARR.). Ta staroitalski bog, čigar soproga je bila Ops, boginja zemlje in rodovitnosti, in so ga pozneje poistovetili z grškim Kron(os)om (Κρόνος), je bil sin Urana in Gaje, najmlajši Titan, soprog Re(j)e (Rhea), oče Jupitra in najimenitnejših božanstev; potem ko ga je Jupiter pahnil s prestola, je bil kralj v Laciju. V času njegovega vladarstva je bila baje v Italiji zlata doba. Po ljudski etim. (Κρόνος – χρόνος) je tudi bog časa: VARR., CI., V., O., H. idr., Saturni sacra dies TIB. sobota; meton. Saturnus H. planet (premičnica) Saturn = Saturni stella CI., V. ali sidus Saturni PR.; metaf. = feničanski Baal, Moloh, bog sončne vročine in uničujočega ognja: CU. – Od tod adj.

1. Sāturnālis -e satúrnski, Satúrnov: festum MACR.; nav. in klas. le kot subst. Sāturnālia -iōrum (redko -ium, dat. -ibus) n Satúrnov praznik, Satúrnova svečanost, saturnálije, staroitalski praznik, ki so ga obhajali od 17. decembra po več dni, po ljudskem verovanju v spomin na srečno obdobje Saturnove vladavine v Laciju. Ob saturnalijah so se Rimljani medsebojno obdarjali in se zabavali na pojedinah in raznih javnih veselicah; gospodarji so gostili sužnje pri svoji mizi in jim sami stregli: CA., VARR., CI. EP., L., MACR., FEST. idr., io Saturnalia, rogo mensis December est? PETR. (gl. iō). Prvi dan tega praznovanja se je imenoval Saturnalia prima L., drugi Saturnalia secunda CI. EP., tretji Saturnalia tertia CI. EP.; metaf.: vestra Saturnalia MART. = feriae Matronales (ker so na ta praznik dobivale soproge in ljubice darila, gospodinje pa so gostile svoje sužnje (gl. mātrōnālis). Preg.: non semper Saturnalia erunt SEN. PH. niso vsak dan saturnalije = ni vsak dan praznik = v nesrečo se mora človek vdati. – Od tod adj. Sāturnālicius 3 saturnálijski: tributum MART. saturnalijsko darilo = na praznik saturnalij poslano darilo, tako tudi nuces, versus MART.

2. Sāturnius 3 Satúrnov, satúrnijski: stella CI. planet (premičnica) Saturn, sidera (= Capricornus) VAL. FL., regna V. = zlati vek, zlata doba, arva, tellus V. = Italija, terra O. = Lacij (ker je Saturn tam vladal), gens O. = Italci, mons Varri IUST. (staro ime Kapitol(ij)skega griča), falx O. (pridevek, s katerim so upodabljali Saturna), Saturnius pater V. saturnijski oče = Jupiter, Saturnius domitor maris V. = Neptun, Saturnia Iuno V. Saturnijka (= Saturnova hči) Junona, virgo O. = Vesta, hči (po drugih mati) Saturna, coniux SIL. = Re(j)a (Rhea), proles (= Picus) O. Saturnov sin, „Saturnovič“, templa LUCAN., aera PERS. bronasto posodje = borno posodje (v času Saturnove vladavine še niso poznali zlata in srebra), numerus Saturnius H. ali versus Saturnius FEST. staroitalsko (okorno) pesništvo, saturnijski verz ⏑—⏑—⏑—— || —⏑—⏑—— (npr. Dabúnt malúm Metélli Naévió poétae), stagna CL. severna morja. Subst.
a) Sāturnius -iī, m Satúrnijec = Saturnov sin = α) Jupiter: O. (Metamorphoses 8, 703), CL. β) Pluton: O. (Metamorph. 5, 420).
b) Sāturnia -ae, f Satúrnija α) Satúrnijka = Saturnova hči = Junona: V., O. β) Satúrnija βα) mesto v Etruriji: L. ββ) mesto na Kapitol(ij)skem griču, ki ga je baje ustanovil Saturn (Kapitol se je sprva imenoval mons Saturnius, gl. zgoraj): VARR., V., PLIN., MIN., FEST. γ) Italija: PLIN.
c) Sāturnigena -ae, m, gl. Sāturni-gena.

scalprātus 3 (scalprum) vrtnarskemu nožu (krivcu, krivaču, vinorazu) podoben: sin autem transversi tectis cavearum inhaerent, tunc scalprato ferramento est opus, ut adversa fronte impressi desecentur COL.

Scrībōnius 3 Skribónij(ev), ime rimskega rodu, od katerega so poseb. znani

1. L. Scrībōnius Libō Lucij Skribonij Libo(n), tribunus plebis l. 216, pretor l. 204; zgradil je baje po njem imenovani puteal Libonis ali Scrībōniānum (Skribonijev) na Forumu: L., H., FEST.

2. C. Scrībonius Cūriō Gaj Skribonij Kurio(n), pretor l. 121, eden najimenitnejših govornikov svoje dobe: CI.

3. njegov istoimenski sin, tribunus plebis l. 90, konzul l. 76, Cezarjev nasprotnik, Ciceronov prijatelj: CI., SUET., EUTR., FL.

4. L. Scrībonius Libō Lucij Skribonij Libo(n), poveljnik Pompejevega ladjevja: C.

5. L. Scrībonius Largus Lucij Skribonij Larg, zdravnik za časa cesarjev Tiberija in Klavdija, avtor še ohranjenega spisa Compositiones medicamentorum.

6. Scrībōnia Skribonija, druga Oktavijanova soproga, Julijina mati, po rojstvu katere je dobila razporočno pismo: SUET.

scrobis -is, m in (redkeje) f (indoev. *sqere-bh-, *sqero-p-, razširjen iz *scer- rezati, ločiti (indoev. baza *(s)kerb(h)- rezati, obdelovati z ostrim orodjem); prim. sl. oškrabati, škrabljati, škrba, škrbina, let. skrabt izvotliti, dolbsti, praskati, strgati [stržem], skrabinât oglodati, skarbs = stvnem. scarp, scarpf = nem. scharf, stvnem. scribi = nem. Scherbe črepinja) jama, luknja: PL. AP. NON., CI. AP. SERV., LUCAN., COL., PLIN. idr., scrobem fodere VARR. FR., egestā scrobibus tellure duabus O., sin ... scrobibus superabit terra repletis V.; v obscenem pomenu = žensko spolovilo, nožnica, vagina, vulva: scrobem virginalem effodientibus ARN.; occ. jama za zakopavanje mrličev = grob: SUET., MART. idr., scrobem effodere T. – Soobl. scrobs, scrobis: PRISC.

sea-cook [sí:kuk] samostalnik
ladijski kuhar

son of a sea-cook navtika, sleng pasji sin, lopov, pridanič

secus², (neutr. sg. nekega pt. pf. *sequ̯os = sledeče: sequī; prim. altrin-secus, extrin-secus)

I. adv.

1. drugače, ne tako: CA. FR., Q., PLIN. IUN. idr., si secus reperies PL., secus esse scimus CI., longe secus CI. vse drugače, čisto drugače, fit obviam Clodio horā fere undecimā aut non multo secus CI. pozneje; s quam ali atque (ac) drugače kakor, ne tako kakor: si tu illam attigeris secus quam dignum est TER., secus aetatem agere quam illi egissent CA. FR., ne quid fiat secus quam volumus CI. EP., paulo secus a me atque ab illo partita CI.; (za nikalnicami) haud (non, nec) secus ipd. ne (nič) drugače; prav tako: bibitur, estur, quasi in popina, haud secus PL., haud secus Androgeus visu tremefactus abibat V., non secus ... exsomnis stupet Euhias H., nec secus apud principem ad mortem aguntur T.; podobno: cum causae nihil esset, quin secus iudicaret ipse de se CI.; z ac (atque), quam: numquam secus habui illam ac si ex me esset nata TER., haud secus quam si ex se simus natae PL., nec secus est quasi si ab Acherunte veniam PL., non dixi secus ac sentiebam CI., haud secus atque in mari S., haud secus quam dignum erat infensi L., haud secus ac iussi faciunt V., in medias res non secus ac notas auditorem rapit H., precatusque sum ... ne secus quam suum sanguinem foveret T., soror eius, haud secus quam mater a rege diligebatur CU.

2. slabo, hudo, ne dobro, ne prav: pro bene aut secus consulta habitura L., rectene an secus, nihil ad nos CI., beate aut secus vivere CI. nesrečno, si secus acciderit CI., temptatum secus cesserit S., quod ubi secus procedit S., prout bene secus cessit PLIN. IUN., coepta secus cadebant T., ne quid secus scriberet L. nič kaj hudega, secus existimare de aliquo CI., secus loqui de aliquo T., honestis an secus amicis uteretur T., utiles aut secus secundum mores utentium fiunt Q.

3.
a) = minus manj: neque multo secus in iis virium T., HS vicies paulo secus AP.
b) več: paulo secus AP., modico secus progressus AP. malo dalje. – K temu komp. sequior, sequius, gen. sequioris drugačen, manj dober, slabši: vita frugi an sequior ULP. (DIG.), sequior sexus AP. slabši, šibkejši = ženski spol, invitus quod sequius sit de meis civibus loquor L. kar bi se utegnilo zdeti slabše. Adv. sequius ali sētius (sectius PL.) in (napačno) sēcius

1. drugače, ne tako: sectius dicere, nihilo sectius quam insomnia PL., nilo sectius obsequiosus PL. ne drugače = prav tako, non setius uritur, quam ... O. prav tako, currit iter non setius aequore classis V., non setius ut ... V. ne drugače kot ...

2. manj
a) za nikalnicami (haud, non, nec, nilo, nihilo sētius) ne manj = vendar, vendarle, pri vsem tem (pa): sed nilo setius mox puerum huc deferent TER., nihilo setius Caesar ... duas acies ... opus perficere iussit C., erat ... dignitate regia; ... neque eo sētius ... officia praestabat N., morbus levior esse coepit, tamen propositum nihilo setius peregit N., instat non setius filius ardentis haud setius ... exercebat equos V., nec ... hoc setius illi semina concurrunt LUCR., nihilo setius Aquileiam usque perseveraverunt SUET.
b) quō sētius = quō minus (quōminus): AFR. FR. idr., impedimento est, quo setius feratur lex CORN.

3. manj dobro, slabo, ne prav: sin, id quod non spero, ratio talis sequius cecĭderit AFR. FR., setius cogitare de aliquo VARR., vereor, ne homines de me setius loquantur SEN. PH., in eo consistit, melius an setius terrae mandaverit CAT. –

II. praep. z acc. = secundum poleg, ob, pri, zraven, kraj: foramina utrimque secus laminas CA., ut insulis omnibus et quae secus mare essent locis regnaret ENN. AP. LACT.

sedemleten pridevnik
1. (o starosti) ▸ hétévesStara je komaj tri leta, pa že bere in piše kot sedemletni otrok. ▸ Még csak hároméves, de már úgy ír és olvas, mint egy hétéves.

2. (o trajanju) ▸ hétévesMitterrand je ostal predsednik in zaokrožil svoj drugi sedemletni mandat. ▸ Mitterrand elnök maradt, és kitöltötte második hétéves mandátumát.

Segimundus -ī, m Segimúnd, Segestov sin: T.

seguir [-i-, gu/g] slediti, zasledovati, iti za kom; nadaljevati (se); spremljati; posnemati; pripadati (stranki); pripetiti se

seguir las instrucciones ravnati se po navodilih
seguir la moda po modi se ravnati
¡seguidme! za menoj!
seguir a gatas (s)plaziti se za kom
seguir en coche peljati se za kom
seguir en su intento vztrajati pri svoji nameri
sigue en París ostane (še naprej) v Parizu
seguir para Madrid naprej se peljati v Madrid
siga V. por esta calle pojdite po tej ulici
el enfermo sigue sin mejorar bolnik je še vedno brez izboljšanja
hacer seguir poslati (za kom)
a seguir, seguirá se nadaljuje
punto y sigue pika in pisano naprej (pri diktiranju)
¿cómo sigue V.? kako se počutite?
seguir cantando nadaljevati s petjem, še naprej peti
los precios siguen subiendo cene se kar naprej dvigajo
sigo bueno dobro se počutim, dobro mi je (gre)
el tiempo sigue lluvioso vreme je še vedno deževno
Pedro sigue soltero Peter je še vedno samski
seguirse slediti, biti posledica; izvirati, izhajati; nastati
de ello se sigue iz tega je videti
síguese a ello nato sledi

segundo moški spol drugi; sekundant (priča pri dvoboju); pomočnik direktorja; drugo leto študija

segundo derecha drugo nadstropje desno
sin segundo brez primere

seguridad ženski spol gotovost, varnost, zanesljivost, brezskrbnost; prepričanje; jamstvo; ravnodušnost, mirnost

agente de seguridad policist
seguridad pública javna varnost
caja (ali cámara) de seguridad jeklena omara v banki, sef
Dirección General de Seguridad policijsko ravnateljstvo
falta de seguridad negotovost
medidas de seguridad varnostni ukrepi
la poca seguridad nezanesljivost, negotovost
válvula de seguridad varnostna zaklopka
sin ninguna clase de seguridad čisto negotovo, brez vsakega jamstva
dar (la) seguridad zagotoviti
(no) tener seguridad (ne)gotov biti
con toda seguridad čisto gotovo
tengo la seguridad de que V... Vi boste gotovo ...

Sēius 3 Séj(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Seius Mark Sej, bogat rimski vitez, edil l. 74, Ciceronov in Atikov prijatelj: VARR., CI.

2. M. Seius Mark Sej, prijatelj Decima Bruta, je l. 52 tožil Lucija Savfeja: CI. EP.

3. Q. Seius Postumus Kvint Sej Postum; Klodij ga je dal zastrupiti, ker mu ni hotel odstopiti svoje hiše: CI.

4. Seius Tubero Sej Tubero(n), Germanikov legat, je bil l. 24 po Kr. obtožen rovarjenja, vendar so ga spoznali za nekrivega: T. – Od tod adj. Sēiānus 3 Séjev
a) = viteza Marka Seja: aedis, pastiones VARR.
b) = nekega Gneja Seja, ki je trdil, da ima konja, ki je potomec Diomedovih konj. Ta konj je prinesel pogubo tako njemu (l. 43 so ga usmrtili kot izobčenca) kot tudi vsem svojim poznejšim lastnikom; od tod preg.: ille habet equum Seianum GELL. ta ima Sejevega konja = ta človek nima sreče. Kot subst. nom. propr. Sēiānus -ī, m Seján = Sejev sin. Poseb. znan je L. Aelius Seianus Lucij Elij (Ajlij) Sejan, sin Seja Strabona, posinovljenec Elijevega (Ajlijevega) rodu, zloglasni in mogočni prefekt pretorijanske garde (praefectus praetorio), zaupnik cesarja Tiberija; l. 31 po Kr. je bil usmrčen, ker je hlepel po prevzemu cesarske oblasti: T., SUET. Od tod adj. Sēiāniānus 3 Sejánov, sejánski, sejanijánski: iugum, satellites SEN. PH.

Sēm, m indecl. Sém, Noetov sin: VULG.

sentiō -īre, sēnsī, sēnsum (prim. stvnem. sinnan (pač iz *sinþjan) = nem. sinnen premišljevati, razmišljati, stvnem. sin = nem. Sinn čut, zavest)

1. z zunanjimi čuti čutiti, občutiti, začutiti, opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), zazna(va)ti: abs.: nusquam sentio PL., ita, ut ne vicini quidem sentiant CI., perpetuo quoniam sentimus LUCR., si quis corpus sentire refutat LUCR.; z obj. v acc.: ENN., PLIN. idr., vitia corporis CU., dolorem LUCR., sonitum PL. ali strepitum HIRT. (za)slišati, colorem album LUCR. videti, suavitatem cibi non sentiunt CI. ne čutijo na jeziku, sentire famem L., varios rerum odores LUCR., utrumque (sc. calorem et frigus) manu LUCR., ignes O.; v spolnosti (o ženski) sentire aliquem čutiti koga = spolno se združiti, občevati s kom: sensit delphina Melantho O.; v pass.: noctu prius ad angustias venire, quam sentiretur C. kot bi se opazilo; z inf. ali NCI: sentire sonare LUCR., sentio aperiri fores PL., si me secari sensero PL., sentit dolores accrescere N., nec sibi enim quisquam moriens sentire videtur ire foras animam incolumem de corpore toto LUCR., sentit caput tonsum esse PH.; pesn. po gr. skladu: sensit medios delapsus in hostes V. (= gr. ᾔσϑετο ἐμπεσών) da je zašel, elicta sensit sibi membra sine viro etiam recente terrae sola sanguine maculans CAT.

2. occ.
a) (kaj neugodnega ali učinek česa) v svojo škodo, boleče (ob)čutiti, izkusiti (izkušati), (pre)trpeti, utrpe(va)ti, doživeti (doživljati), spozna(va)ti: quod ipse ad Avaricum sensisset C., quae quisque Persei belo sensisset L., Latinus ... sentiat ... Turnum L. naj čuti = spozna, tecum Philippos et celerem fugam sensi H., primo inopiam, deinde ad ultimum faucem sentire coeperunt CU., sentire damnum, invidiam maiorem CU., Iovis arma O., prima arma nostra FL., audivere, non sensere arma IUST.; z dvojnim acc.: eo usque (sc. illam) sensit inimicam, ut ... VAL. MAX.; z ACI: sentient ... manere libertatem illam CI., sentiet in hac urbe consules esse vigilantes CI., sentiet mihi esse tanto pro corpore vires O.; z odvisnim vprašanjem: sentiet, qui vir seiem (= sim) TER., sentiat, quos attentarit PH.; pren. (o stvareh): PL., PLIN. IUN. idr., vastationem … ora senserat L., transitum exercitūs ager senserat L., alnos primum fluvii sensere cavatas V., palus ... grave sentit aratrum H., nec pestilentem sentiet Africum fecunda vitis H., vites orbitas vinculi sentiunt PLIN.
b) biti občutljiv, biti dovzeten za kako bolezen, biti podvržen kaki bolezni: sentire morbos PLIN., radix celeriter cariem sentit PLIN.

3. metaf.
a) duševno (ob)čutiti, zazna(va)ti, (u)videti, sprevideti (sprevidevati), spozna(va)ti, doje(ma)ti, opaziti (opažati), dobro vedeti, zavedati se česa, ume(va)ti, razume(va)ti itd.; abs.: sentio atque intellego PL., mentes sapientium sentire ac vigere CI., non sentientibus nobis excidunt versus Q.; brezos.: non ut dictum est in eo genere intellegitur, sed ut sensum est CI. ne po besedi, ampak po smislu; z obj. v acc.: SEN. PH., IUST. idr., id iam pridem sensi PL., sentire Aesculapi sententiam PL., mala nostra TER., quod quidem senserim CI. kolikor se vsaj zavedam, ut mihi quidem sentire videor CI. da se zavedam, poscit opem chorus et praesentia numina sentit H., haec Iovem sentire H., fraudem O., calamitatem CU.; pesn.: ut vestram sentirent aequora curam O., nec inania Tartara sentit O.; obj. je treba včasih dostaviti v mislih: priusquam hostes sentirent L.; z de: quod plus se quam imperatorem de victoria ... sentire existimarent C. da vedo več o ..., ex nocturno fremitu ... de profectione eorum senserunt C. so zaznali nekaj o ...; z ACI: PL., TER., H., CU. idr., me scire sentiunt CI., sentit animus se moveri CI., Caesar hac oratione Lisci Dumnorigem ... designari sentiebat C.; z odvisnim vprašanjem: PL. idr., quod (sc. ingenium) sentio, quam sit exiguum CI., sensere, quid mens ... posset H., equus quidem videbatur sentire, quem veheret CU.; s quin: nec iam aliter sentire ... quin paene circumvallati ... viderentur C. da so prepričani, da ...
b) meniti, misliti, soditi, biti kakega mnenja ali mišljenja: si ita sensit, ut loquitur CI., recte sentire CI., iocansne an ita sentiens CI. res(no) tako misleč, humiliter demisseque sentire CI. biti nizkega (nizkotnega) mišljenja, biti nizkih misli, optime sentientes centuriones CI. dobromiselni, dobro misleči; z obj. v acc.: idem quod ego sentit TER., sentire unum atque idem CI. ali idemque et unum SUET., qui Thebis idem sentiebant N. enako misleči, somišljeniki, quid sentirent, aperuerunt N. svoje misli (svoja mnenja); z dvojnim acc. = imeti, šteti, spozna(va)ti koga ali kaj za kaj, misliti si kaj o kom ali čem, razume(va)ti kaj pod čim: talem solemus sentire bonum civem CI., voluptatem hanc, quam ... CI.; s praep.: sentire de aliquo mirabiliter CI. EP. izvrstno soditi o kom, zelo visoko mnenje imeti o kom, zelo naklonjen biti komu, de illo male Q., de Modesto bene, male PLIN. IUN., de diis immortalibus prava CI. napačne misli (pojme, predstave) imeti o ... bogovih, quid irati gravius de vobis sentire possunt, quam ... C.; sentire cum aliquo pristopiti k mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, pritegniti (pritegovati) komu, mnenju koga, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, pritrditi (pritrjevati) komu, strinjati se s kom, biti istega mnenja (mišljenja) kot kdo, potegniti (vleči) s kom, na stran koga, biti za koga, stati (biti) na strani koga: PL., TER. idr., cum illis sensi CI., cum istis vera sentire CI. prave pojme (predstave) imeti z ..., sentire cum rege, cum Philippo L., optimates cum Cassandro sentiebant N.; v enakem pomenu tudi sentire ab aliquo: dum hic hinc a me sentiat PL.; potem tudi: qui aliunde stet semper, aliunde sentiat L.; toda sentire abs aliquo seorsum ali seorsus drugače soditi kot ..., drugega mnenja biti kot ..., drugačno mnenje imeti kot ..., drugih misli biti kot ...: abs te seorsum sentio PL., ut abs te seorsus sentiam de uxore AFR. FR., quos sciebat adversus se sentire N. da so njegovi politični nasprotniki; z ACI: sentit te esse huic rei caput TER., qui cum finem bonorum esse senserint congruere naturae cumque ea convenienter vivere CI. Od tod subst. pt. pf. sēnsa -ōrum, n misli, mnenja, pomisli, predstave: exprimere dicendo sensa possumus CI., sensa mentis et consilia verbis explicat CI., sic locuti sunt, ut sensa sua dicerent Q.
c) occ. kot publicistični in jur. t. t. svoje mnenje izreči (izrekati), glasovati: in senatu libere sentire CI., quae vult Hortensius, omnia dicat et sentiat CI., si unquam meā causā (meni v prid) quidquam aut sensit aut fecit CI. EP., mihi lenissime sentire nisi sunt CI. EP., cum ego sensissem de iis sententiam ferri oportere CI. EP., qui haec sentitis, in hanc partem, qui alia omnia, in illam partem ite, qua sentitis FORMULA VETUS AP. PLIN. IUN.; o sodnikih: si iudices pro mea causa senserint GELL. če so sodniki razsodili meni v prid.

Opomba: Sinkop. pf. sēnstī (= sēnsistī): TER.

sentir [ie/i] ob-, za-čutiti; zaznati, zapaziti; obžalovati; meniti, imeti za (kaj); slišati

sentir de muerte zelo obžalovati
sin sentir nezavedno, podzavestno, ne da bi opazil
siento mucha alegría zelo me veseli
siento mucho frío zelo me zebe
siento miedo strah me je, bojim se
sentir mucha sed zelo sem žejen
lo siento mucho zelo mi je žal, zelo obžalujem
siento con él sočustvujem z njim
le hizo sentirlo dal mu je to čutiti
sentirse (po)čutiti se; dišati po čem; dobiti razpoke (zid)
sentirse enfermo (ali malo) bolnega (slabo) se počutiti
sentirse malo de cabeza imeti glavobol
sentirse poeta čutiti se poklicanega za pesnika; imeti pesniško žilico
sentirse con fuerzas čutiti se (dovolj) močnega
eso le dará que sentir to ga bo drago stalo, to bo obžaloval
me siento muy obligado zelo sem hvaležen
se sienten pasos slišijo se koraki

serēnus 3 (iz *kseresnos, indoev. kor. *qser- goreti; prim. skr. kṣāraḥ goreč, jedek, kṣā́yati gori, gr. ξηρός, ξερός suh, lat. serēscere posušiti se)

1. jasen, veder, svetel, bister, čist, ne(s)kaljen (naspr. nubilus, nebulosus, imbricus): VARR., PH. idr., caelo sereno CI. EP., V., H., O., LUCR., PLIN., caeli in regione serena V., serena de parte caeli LUCR., caelo perfrui sereniore MART., tempestas ENN. AP. CI., SUET., tempestates ENN. AP. SERV., aër PLIN., lux L., V., lumen solis LUCR., dies SEN. TR., nox ENN. AP. FEST., CI., V., LUCR., ver, aestas V., autumnus PLIN., hiemes V., horae SIL., stella O., sidera LUCR., mundus SEN. TR., species mundi LUCR., pelagus V., aqua MART., nubes V. brezdežni, color PLIN. jasna, vox PERS.; act. = jasneč, vedreč, razjasnjujoč: Favonius PL.; subst. serēnum -ī, n jasnost, jasnina, vedrost, vedrina, jasno vreme, vedro vreme: CA., LUCAN., SIL., STAT., MART., GELL. idr., sereno L., SEN. PH., PLIN. ob jasnem nebu, kadar je nebo jasno, puro sereno SUET., deceptus fraude sereni V.; pesn. pl. serēna -ōrum, n vedrina, vedro vreme: soles et aperta serena V., caelique serena concutiat sonitu LUCR., nostris ingrata serenis VAL. FL.

2. metaf. jasen, vesel, miren, umirjen: frons tranquilla et serena CI., vultus O., H., CAT., LUCR., pectora, animus O., ore sereno adnuere MART., oculi, horae, imperium SIL., doctrina sapientum LUCR., vita LUCR., sereno vitae tempore CORN., laetitia IUST. ne(s)kaljeno, cumque serenus erit (sc. Augustus) O. dobre volje; occ. srečen: res SIL.

3.
a) kot naslov rimskih cesarjev serenus svetli: Iuppiter serenus MART. (o cesarju Domicijanu), serenissimo principi COD. TH. presvetlemu.
b) kot nom. propr. α) Serēnus -ī, m Serén, npr. αα) Annaeus Serenus Anej Seren, praefectus vigilum iz Neronovega obdobja, prijatelj Seneke mlajšega: SEN. PH., PLIN., T. αβ) Sammonicus Serenus Samonik Seren, učen in plodovit pisatelj iz obdobja Septimija Severa; od njegovega opusa se ni ohranilo nič: MACR., SID., SERV., ARN. αγ) njegov sin Q. Serenus Sammonicus Kvint Seren Samonik, pesnik iz obdobja cesarja Karakale, avtor poučne pesnitve De medicina praecepta v 1115 heksametrih: LAMP. αδ) A. Septimius Serenus Avel Septimij Seren, pesnik iz 3. stoletja po Kr., avtor pesnitve Opuscula ruralia: NON., SERV., SID., HIER. β) Serēna -ae, f Seréna, Stilihonova soproga, tašča cesarja Honorija: CL.