Franja

sténa (-e) f

1. parete; muro:
postaviti, sezidati steno alzare una parete
obesiti sliko na steno appendere il quadro alla parete
ometati steno intonacare la parete
pobeliti steno scialbare, pitturare la parete
čelna stena facciata
notranje, zunanje stene hiše i muri, le pareti interne, esterne della casa
predelna stena parete divisoria
španska stena paravento
stena iz desk tavolato
stena med oknoma trumeau

2. ekst. parete:
stene pohištva le pareti dei mobili
anat. trebušna stena parete addominale

3. alp. parete:
severna stena Triglava la parete nord del Triglav (Tricorno)

4. pren. (kar onemogoča sodelovanje) muro, silenzio:
stena nerazumevanja un muro d'incomprensione
stena predsodkov un muro di pregiudizi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tukaj imajo stene ušesa qui i muri parlano, anche i muri hanno orecchi
pren. pritisniti koga ob steno mettere qcn. con le spalle al muro
pren. govoriti gluhim stenam parlare al muro
pren. živeti med štirimi stenami vivere fra quattro muri
biti (kot) bob ob steno essere inutile
čeb. medcelična stena membrana cellulare
zool. rožena stena quarto (dello zoccolo)
bot. stena plodnice parete dell'ovario

Stirn, die, (-, -en) čelo (tudi Anatomie, Baukunst, Architektur); Baukunst, Architektur bei Bögen: lice; die Stirn runzeln namrščiti se, namrščiti čelo; die Stirn bieten postaviti se po robu (čemu/komu); die Stirn haben etwas zu tun biti tako/toliko predrzen, da ..., upati si; an der Stirn ablesen z obraza prebrati; sich an die Stirn fassen prijeti se za glavo; an/auf der Stirn geschrieben na obrazu zapisano; hinter seiner/ihrer Stirn figurativ v njegovi/njeni glavi; mit eiserner Stirn etwas behaupten: neomajno predrzno (trditi); vor die Stirn stoßen jemanden užaliti (koga)

stô stòla m
1. miza: sto za izvlačenje; crtaći sto risalna miza; operacioni sto; operacijska miza: pisaći sto pisalna miza; krojački sto; biljarski sto; dućanski sto; sto za serviranje, za cvijeće, za glačanje rublja; iznijeti jelo na sto postaviti jed na mizo; donositi odluke za zelenim stolom sprejemati odločitve za zeleno mizo; sjedjeti, sjediti za stolom; raspravljati za okruglim stolom; sto je postavljen miza je pogrnjena; pasti pod sto; svaliti koga pod sto spraviti koga pod mizo; razdvojiti, razstaviti se od stola i kreveta ločiti se od mize in postelje
2. sodišče: banski sto zgod. visoko sodišče na Hrvaškem, ki mu je predsedoval ban; Stol sedmorice zgod. najvišje kasacijsko sodišče v Jugoslaviji

strafen kaznovati; Lügen strafen postaviti na laž

stran² ženski spol (-i …) (smer, mesto, plat) leva, desna …: die Seite (boljša Schokoladenseite, čelna Stirnseite, gradbeništvo, arhitektura Giebelseite, dlačna - pri krznu, koži Haarseite, dovodna/vstopna Einsteckseite, hrbtna/narobna Rückseite, Rückenseite, južna Südseite, kosmata Haarseite, kreditna Habenseite, notranja Innenseite, obalna Landseite, od Sonca osvetljena Tagseite, odvetrna pomorstvo Leeseite, osojna Schattseite, Schattenseite, podtlačna, sesalna Saugseite, prava Außenseite, prečna Querseite, prisojna die Sonnseite, Sonnenseite; privetrna pomorstvo Luvseite, sprednja Schauseite, severna Nordseite, spodnja Unterseite, spodnja stran lista Blattunterseite, sprednja Vorderseite, trebušna Bauchseite, upogibna Beugeseite, usnjena Lederseite, vrhnja Oberseite, vrtna Gartenseite, vzdolžna Langseite, vzhodna Ostseite, zadnja Hinterseite, Rückseite, zahodna Westseite, zunanja Außenseite, zunanja stran sklepa Streckseite)
cestna stran die Straßenseite (na cestno stran nach vorn heraus, zur Straße)
na pobočju: gornja stran die Bergseite
dolnja stran die Talseite
dobra stran der Vorteil, die starke Seite, das Gute an
druga stran die andere Seite, die Kehrseite (medalje die Kehrseite der Medaille)
na drugo stran čez cesto ipd.: nach drüben, preko plotu, potoka: hinüber
(rasti herüberwachsen)
z druge strani von drüben
stran obraza Gesichtsseite
slaba stran der Nachteil, die Schattenseite, schwache Seite
svetla stran Lichtseite
menjava strani šport der Seitenwechsel
zavzemanje za eno stran die Parteinahme

na strani an der Seite
na desni strani rechts, rechterhand, rechterseits
na levi strani links, [linkerhand] linker Hand, linkerseits
na gornji strani oben, obenliegend
na južni/severni/vzhodni/zahodni strani südseitig/nordseitig/ostseitig/westseitig
na spodnji strani unten, [untenliegend] unten liegend
vidljivost na vse strani die Rundumsicht
biti na strani koga an (jemandes) Seite stehen, für (jemand) Partei ergreifen, Partei nehmen für
imeti pravico na svoji strani das Recht auf seiner Seite haben
imeti simpatije na svoji strani eine gute Presse haben
na obeh straneh auf beiden Seiten, beiderseits
na vseh straneh überall, rundherum
na vse strani nach allen Seiten
leteti na vse strani [auseinanderfliegen] auseinander fliegen
na zadnji strani hinten hinaus, auf der Rückseite

ob stran an die Seite
ob strani an der Seite, abseits, (ob boku) seitlich
postaviti ob stran komu v pomoč: zur Seite stellen (se sich)
pustiti ob strani (ne upoštevati) außer Betracht lassen
stati ob strani beiseitestehen, (pomagati) zur Seite stehen, beistehen, z nasveti in dejanji: mit Rat und Tat beistehen

od strani von der Seite
gledati od stran von der Seite ansehen
od prednje/leve/desne/zadnje strani von vorn/links/rechts/hinten
pogled od sprednje/zadnje strani die Vorderansicht/Rückansicht
od nobene strani keinerseits

po strani auf der Seite
po babičini/materini/očetovi strani großmütterlicherseits/mütterlicherseits, väterlicherseits
po desni/levi strani rechts/links, rechtsseitig/linksseitig
hoja po levi/desni strani das Linksgehen, das Rechtsgehen
po drugi strani figurativno anderenteils, andererseits
po eni strani einesteils, einerseits
po spodnji strani unterseits

s strani seitens, vonseiten, von Seiten (des)
s strani države staatlicherseits, von Staats wegen
s strani uprave behördlicherseits
s strani vlade regierungsseitig

strán¹ side; (knjige ipd.) page; (bók) flank; (smer) direction

na levi (desni) stráni on the left (right) side
na obeh stráneh on either side
na tej (oni) stráni on this (that) side
na to (ono) strán to this (that) side, hither (thither), here (there)
od vseh stráni from everywhere, from all sides, from all quarters
od stráni (z boka) laterally
z moje stráni for my part, as for me
na eni stráni (figurativno) on the one hand
na drugi stráni on the other hand
na vse stráni in every direction
z vseh stráni on all sides, from all parts
s te (z one) stráni from this (that) side
naslovna strán title page
sprednja strán front, frontispiece
notranja (zunanja) strán inner (outer) side (ali face), the inside (the outside)
prava (neprava, narobe) strán right (wrong) side
prava (neprava) strán kovanca obverse (reverse), pogovorno heads (tails)
dobra (slaba) strán (figurativno) good (bad) point
močna strán (figurativno) strong point, forte
šibka strán (figurativno) weak point, foible, (senčna) drawback
strán neba point of the compass, cardinal point
svetla, sončna the bright, the sunny side (of something)
senčna strán the dark side, (figurativno) drawback, the seamy side
prva (oziroma zadnja) prazna strán flyleaf
južna strán south (ali sunny) side
prisojna strán sunny side
vetrna strán weather side
udarec od stráni side blow
držati se ob stráni (figurativno) to remain neutral, not to take sides, (figurativno) to sit on the fence
stati ob stráni (proč) to stand aloof from
dajati na strán (varčevati) to put by (ali on one side), to save
hodil je ob moji stráni he walked beside me
šel je v to strán he went in that direction
pet stráni manjka v knjigi there are five pages of the book missing
gledati koga po stráni to look at someone askance
napasti s stráni to attack on the flank
stvar ima svoje dobre in svoje slabe stráni the thing has its good as well as its bad aspects
pridobiti koga na svojo strán to win someone over, to bring someone to one's side
pustiti ob stráni to lay aside
preiti na drugo strán to change sides, (k drugi stranki) to go over to the other side
premotriti vprašanje z vseh stráni to view a question from all sides
preskočiti strán (pri branju) to skip a page
prinesti kaj (v časopisu) na prvi stráni ZDA to front-page something
postaviti se na strán koga (opredeliti se za koga) to take someone's side, to side with someone
videti le lepo strán stvari to look on the sunny side of things
na drugi stráni (lista)! (= obrni list!) (see) overleaf!

strán¹ lado m ; (del) parte f ; (v knjigi) página f ; jur parte f ; (smer) sentido m , dirección f ; (ladijska) costado m , banda f ; (bok) flanco m ; (telesa) costado m ; (enačbe) miembro m ; (časopisa) plana f ; fig (zadeve) aspecto m ; faceta f

desna (leva) stran derecha f, lado derecho (izquierda f, lado izquierdo)
štiri strani neba los cuatro puntos cardinales
sprednja stran lado anterior, (stavbe) frente m, fachada f principal, (kovanca) anverso m, cara f
zadnja stran lado posterior, parte f de atrás, (kovanca) reverso m, cruz f, (lista) dorso m
prava stran (blaga) el buen lado
šibka (močna) stran (fig) flaco m (fuerte m)
na tej (oni) strani del lado de acá (de allá); de este (aquel) lado
od vseh strani de todas partes
s strani de lado, de costado
z moje strani de mi parte
na vse strani hacia todos los lados, en todos los sentidos (tudi fig), en todas las direcciones
na strani 20 en la página 20
na drugi strani al (ali del) otro lado, (nasprotno) por otro lado, por otra parte
na obeh straneh, z obeh strani de ambos lados, de uno y de otro lado
gledano s te strani visto desde este punto, considerado en eso aspecto
imeti koga na svoji strani tener a alg de su parte
biti, stati na strani koga estar de parte de alg
vsaka stvar ima dve strani todas las cosas tienen su lado bueno y su lado malo
matematika je moja šibka stran las matemáticas son mi flaco
imeti svoje dobre strani (o osebi) tener sus buenas cualidades, (o stvari) tener sus ventajas
po strani oblicuamente; de través
po strani gledati koga mirar de soslayo (ali de reojo) a alg, fig mirar de (medio) lado a alg
po strani si posaditi klobuk ladear (ali poner ladeado) el sombrero
po strani viseti (o sliki) colgar torcido
napasti od strani (voj) atacar de (ali por el) flanco
nagniti se na stran (o ladji) inclinarse de banda
lotiti se, napasti koga na njegovi šibki strani atacar a alg por su flaco (ali por su punto débil)
dati, položiti na stran ob stran apartar, poner aparte (ali a un lado); reservar
potegniti koga na svojo stran (fig) atraer a alg a su partido
pretehtati vse strani problema considerar todos los aspectos de una cuestión
pustiti ob strani dejar de lado
treba bi bilo slišati obe strani debería oírse a las dos partes
stati komu ob strani asistir a alg, secundar a alg, apoyar a alg
postaviti se na stran koga ponerse de parte de alg
stopiti ob stran, na stran apartarse, hacerse a un lado
vzeti kaj z dobre strani ver sólo el lado bueno de a/c
iti na stran (potrebo) hacer sus necesidades

Straße, die, (-, -n) cesta, ulica; Geographie von Gibraltar usw.: ožina, preliv; Technik proga; figurativ Druck der Straße pritisk ulice;
auf: auf der Straße na cesti, na ulici; auf offener Straße sredi ceste; auf der Straße liegen figurativ ležati na cesti, biti na cesti; auf die Straße gehen iti na ulico, demonstrirati, als Prostituierte: iti na cesto; auf der Straße liegen/sitzen/stehen biti na cesti (biti brezposeln); auf die Straße setzen/werfen postaviti na cesto (iz stanovanja, iz službe); Geld auf die Straße werfen metati denar skozi okno;
durch: durch die Straßen gehen: po ulicah;
in: in der Straße na cesti;
nach: nach der Straße proti cesti, na cestni strani;
über: über die Straße verkaufen: čez cesto;
von: von der Straße s ceste, z ulice; von der Straße auflesen pobrati z ulice; von der Straße holen dati delo;
zur: zur Straße na cestni strani

stráža watch, guard; (vojaška) sentry, sentinel, (služba), sentry-go; (stavkajočih) pickets pl

mejna stráž frontier guard
prednja stráž vanguard, outpost
zadnja stráž rearguard
telesna, osebna stráž bodyguard
častna stráž guard of honour
nočna stráž night watch
kraljeva konjeniška stráž VB Horse Guards pl, Life Guards pl, (skupaj) the Household Cavalry
na stráži on guard, guard on duty
biti na stráži to be on guard duty; to keep watch (ali guard)
vojak na stráži the soldier is on guard
iti na strážo to go on guard (duty)
izmenjati strážo to relieve the guard
nastopiti strážo to mount guard
postaviti strážo to post sentries
stati na stráži to stand guard; to mount guard
jaz bom na stráži (figurativno, pogovorno) I'll keep my eyes open, I'll keep my weather eye open, I'll be on the lookout

street [stri:t]

1. samostalnik
ulica, cesta
zastarelo deželna cesta; vozišče, cestišče; ljudje na cesti ali prebivalci določene ulice

across the street čez cesto (ulico)
in (ameriško on) the street na ulici (cesti)
the street glavna (poslovna) ulica
streets ahead, streets better figurativno, pogovorno daleč boljši (močnejši)
not in the same street with figurativno, pogovorno neprimerno slabši, ki se ne da primerjati z; (borza) zaključen po zaprtju borze
man in the street človek z ulice, poprečen, navaden človck
side street stranska ulica
woman of the streets pocestnica, prostitutka
this is not up my street pogovorno to se me ne tiče; to ni zame, to mi ne leži
to go on the streets figurativno iti na cesto, postati prostitutka
to have the key of the street biti na cesti, biti brezdomec
to live in the street biti stalno na poti, nikoli ne biti doma
the window looks on the street okno gleda (je obrnjeno) na ulico
to walk the streets figurativno biti pocestnica, prostitutka
don't walk in the street! ne hodi po vozišču (cestišču)!
to turn s.o. out into the street postaviti koga na cesto, vreči koga iz stanovanja

2. pridevnik
uličen, cesten

street lighting cestna razsvetljava
street porter postrešček
street sale prodaja na cesti (ulici); (borza) kratkoročen, v prostem prometu, poborzni

strike out prehodni glagol
prečrtati; izzvati; izmisliti (delati, kovati) načrte
figurativno kreniti (po poti)
neprehodni glagol
udrihati okoli sebe, delati močne zamahe; plavati (for proti)
skočiti iz; udariti (at, on na)

to strike out a new fashion vpeljati novo modo
to strike out a line of action postaviti smernice za delo
to strike out a line for oneself iti svojo pot, biti originalen
to strike out a plan snovati načrt
to strike out an untrodden path figurativno iti po novih (neshojenih) poteh
to strike out into a new course of life dati novo smer svojemu življenju

Stuhl, der, (-/e/s, Stühle) stol; (Sitz) sedež; Medizin blato; Technik podstavek, ogrodje; der Heilige Stuhl Sveti sedež; elektrischer Stuhl električni stol; figurativ heißer Stuhl (močen) motor; jemandem einen Stuhl anbieten povabiti koga, naj se vsede; jemandem den Stuhl vor die Tür setzen postaviti (koga) pred vrata, vreči (koga) ven; jemandes Stuhl wackelt (komu) se maje stolček; an jemandes Stuhl sägen žagati koga; an seinem Stuhl kleben oklepati se funkcije; vom Stuhl fallen pasti s stola ( tudi figurativ ); jemanden vom Stuhl reißen figurativ kar privzdigniti (koga); sich zwischen zwei/alle Stühle setzen pokvariti si vse šanse; zwischen zwei/allen Stühlen sitzen ostati na cedilu

stvár (-í) f

1. cosa, oggetto, effetto, arnese, aggeggio:
ljudje, stvari, pojavi gli uomini, le cose, i fenomeni
kovček z osebnimi stvarmi valigia con gli effetti personali

2. (bitje) cosa, coso, essere:
drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati l'esserino cominciò a sbattere le ali e a cinguettare

3. (kar ni potrebno ali mogoče natančneje imenovati) cosa, faccenda; situazione:
vsaka stvar ima svoj vzrok ogni cosa ha un suo perché
niti ena stvar ni ušla njegovim očem niente sfuggiva ai suoi occhi
stvari so se doma spremenile a casa la situazione è cambiata
zaupne stvari cose, faccende confidenziali

4. pren. (najvišji cilj določenega prizadevanja) causa:
boriti se za pravično stvar lottare, battersi per una causa giusta

5. (v povedni rabi) ○, questione, affare:
glavna stvar je, da si ostal živ l'importante è che tu sia rimasto vivo
to je stvar časa, dogovora, okusa è questione di tempo, di accordo, di gusti
(to je) tvoja stvar sono affari tuoi

6. (v medmetni rabi):
jasna stvar, vroče mu je chiaro, ha caldo
presneta stvar, spet me boli zob! maledizione! di nuovo questo dente!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stvari se zapletajo le cose si complicano
stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi il fatto è che l'uomo è al mondo anzitutto per vivere
vsaka stvar ima svoje meje c'è un limite in ogni cosa
evf. dekle ima že svoje stvari la ragazza ha già le sue cose, le mestruazioni
pren. postaviti stvari na pravo mesto mettere le cose al loro posto
pren. vzeti stvari v svoje roke decidere di qcs. in prima persona
ali ti je znano, kaj je na stvari? ne sai qualcosa?
to vendar ni taka stvar niente di speciale, niente di particolarmente difficile
kako to narediti, je seveda stvar zase come farlo è naturalmente un altro paio di maniche
dobre neokusne stvari le buone cose di pessimo gusto
filoz. stvar na sebi cosa in sé

súho (-ega) n (kopno) terraferma:
pren. postaviti koga na suho riportare, rimettere coi piedi a terra
potegniti na suho tirare a secco
počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua

suite [sɥit] féminin spremstvo, suita vladarjev ali odličnikov; spremljajoči služabniki; nadaljevanje, potek, posledica; vztrajnost; povezanost, zveza; vrsta, red; apartma v hotelu, sestoječ iz niza medsebojno povezanih sob; (lov) zasledovanje; musique suita

à la suite de zaradi
par suite zaradi tega
de suite drug za drugim; takoj
par suite de zaradi
par la suite v nadaljevanju, pozneje
dans la suite des siècles v teku stoletij
trois jours de suite tri dni zaporedoma
(commerce) sous suite de tous frais račun stroškov sledi
et ainsi de suite in tako dalje
tout de suite takoj, na mestu
comme suite à, faisant suite à kot nadaljevanje, nadaljevaje, sledeč
suite et fin nadaljevanje in konec
(commerce) suite à votre lettre na vaše pismo
suite- infinie neskončna vrsta
esprit masculin de suite doslednost, logično mišljenje
mots masculin pluriel sans suite besede brez zveze
avoir de la suite dans les idées dosledno, (ironično) trmasto misliti
donner suite nadaljevati; ugoditi, privoliti; ubogati
entraîner quelque chose à sa suite potegniti, povleči kaj za seboj
étudier avec suite vztrajno študirati
faire suite à slediti
le vote qui fit suite à cette proposition glasovanje, ki je sledilo temu predlogu
marcher à la suite les uns des autres korakati drug za drugim
se mettre à la suite d'une file d'attenle postaviti se v čakalno vrsto
mettre de la suite dans sa conduite biti dosleden
prendre la suite de quelque chose, de quelqu'un nadaljevati kaj, naslediti koga
trois coups furent tirés à la suite padli so trije zaporedni streli
traîner à sa suite vleči za seboj

sus-cipiō (suc-cipiō) -ere -cēpī -ceptum (subs in capere)

I.

1. (od spodaj) prestreči (prestrezati), ujeti (v roko, z rokami idr.), zaje(ma)ti, vzeti (jemati): concurrunt trepidae comites dominamque ruentem suscipiunt V., succipiunt famulae V., suscipere cruorem pateris, ignem foliis V., cava suscepto flumine palma sat est Pr., oraque suscepta mane laventur aqua O. z vodo, zajeto vanje, ex edito desiliens aqua suscepta marmore albescit Plin. iun., qui (sc. sucus) suscipitur aqua caelesti Plin., solque … aeternam succepit lampada mundi Lucr., Oetaeum nemus suscipit ignis Sen. tr., suscipere habenas Sen. tr.; occ. podpreti (podpirati): labentem domum Sen. ph., tecta lapideis molibus Sen. tr., theatrum fulturis Plin. iun., gramineā suscepta crepidine fumant balnea Stat.; metaf.: suscipere famam defuncti pudoremque Plin. iun. udržati, clausulae … sequentibus suscipi ac sustineri solent Q., causa … subtrahendae S litterae, quotiens ultima esset aliaque consonante susciperetur Q. jo je prestrezal = je za njo sledil kak drug soglasnik.

2. s tal vzdigniti, dvigniti novorojenega otroka, meton. s tem simbolično otroka priznati (pripoznati) za svojega in ga sprejeti v vzrejo in oskrbo (rimska šega): (sc. puerum) pollicitus sum suscepturum Ter., susceperas enim liberos non solum tibi, sed etiam patriae Ci., qui alumni a parentibus suscepti educatique sunt Ci., si qua mihi de te suscepta fuisset … suboles V. ko bi imela otroka, ki bi ga ti priznal za svojega (= ko bi imela otroka s teboj); occ. (zakonskega) otroka, (zakonske) otroke dobi(va)ti z ženo, roditi, zaploditi (zaplojevati), spoče(nja)ti, imeti otroke z ženo: filiam ex uxore Ter., filiam, quam ex te suscepi … perdidi Pl., ipse ex libertini filia susceperit liberos Ci., e qua (sc. captiva) postea susceptum puerum Herculem vocavit Iust.; v pass. = priti na svet, roditi se: rem publicam, cui susceptus es, respice Ci., suscipimur in lucem et caelesti spiritu augemur Ci., simul atque editi in lucem et suscepti sumus Ci., quo die utinam susceptus non essem Ci. ep., in spem regni susceptus Cu. rojen v upanje (v nado, z upanjem), da bo kdaj kraljeval.

3. metaf.
a) spreje(ma)ti, prevze(ma)ti, privze(ma)ti: Plin. iun. idr., sacra peregrina Ci., Cato in populi Romani civitatem susceptus est Ci., suscipere consolationem Ci. biti dovzeten za tolažbo, dati se (po)tolažiti, crimen Ci. prevzemati krivdo = biti sposoben (zmožen) krivde, suscipere aliquem docendum, erudiendum Q., si … susceptos a se discipulos instruxerit Q., suscipere litigatorem Q.; subst. m suscipientēs darila (darove) sprejemajoči (naspr. offerentes darila (darove) prinašajoči): Amm.
b) preje(ma)ti, dobi(va)ti: pecuniam Dig., pretio, quod dominus suscepit Ap., cicatrices Q.
c) navze(ma)ti se, oprije(ma)ti se česa: videte, quem vobis animum suscipiendum putetis Ci., cogitationem sobrii hominis suscipe Ci.
d) vzeti (jemati) kaj za resnico, imeti kaj za resnico, trditi, da je kaj res, prizna(va)ti kaj kot resnico (resnično), privoliti (privoljevati) v kaj, ne nasprotovati čemu, ne upirati se čemu: quae si suscipimus Ci., quod in causa difficillimum est, suscipiunt Ci.
e) zavze(ma)ti se, potegniti (potegovati, potezati) se za koga, kaj, braniti, vzeti (jemati) koga, kaj pod svoje okrilje, vzeti (jemati) koga, kaj pod (v) svojo zaščito, (za)ščititi, (za)varovati koga: contra improbos cives salutem rei publicae Ci., nocentes reos Q., suscipere plebem et adversus publicam disciplinam defendere Cod. I.; od tod subst. pt. pf. susceptus -ī, m klient, stranka, branjenec (naspr. patrōnus): Aug., Cod. I., Serv., Amm.
f) poprije(ma)ti (besedo), povze(ma)ti (besedo), odvrniti (odvračati): suscipit Stolo Varr., „dicam equidem nec te suspensum, nate, tenebo“; suscipit Anchises V., suscipit mulier Ap., suscipiens ego inquam Ap.; popolno: suscipere sermonem Q. nadaljevati. — II. metaf.

1. (prostovoljno) prevze(ma)ti, spreje(ma)ti izvršitev kakega dejanja (recipere = prevze(ma)ti kaj, kar je bilo komu naročeno), nase vzeti (jemati), podvreči se čemu, podrediti (podrejati) se čemu, lotiti (lotevati) se česa, poprije(ma)ti kaj, za kaj, oprije(ma)ti se kakega dela, narediti (delati), storiti, opraviti (opravljati), poče(nja)ti, zače(nja)ti, priče(nja)ti: Suet., Amm. idr., vel magna offensio vel neglegentiae susceptis rebus, vel perfidiae receptis Ci., seu iniuncta seu suscepta foret militia L., suscipere aes alienum amicorum Ci., curam pro re publica Ci. ep., negotium, onus Ci., tantumne laborem suscepturus es? Ci., causam Ci., O., Q., causam miserorum S., litem Q., defensionem Ci., accusationem T., proscriptionem Ci. izvršiti (izvrševati), bellum Ci., C., L., N., rem publicam C. upravo države, vodenje države, legationem ad civitates C., officium Col., Q. dolžnost, službo, funkcijo, coniugia T. podvreči se zakonskim dolžnostim in bremenom, vzeti (jemati) nase zakonske dolžnosti in bremena, imperia Lact. prevzeti poveljstvo, iter Ci. ep., iter pro aliquo Ci., cursum (sc. vitae) Ci. kreniti po poti, stopiti na pot, consilium Ci. odločiti se, skleniti, cogitationem, quidnam … Ci. pomišljati (razmišljati, premišljevati), kaj pač … , religiones Ci. da(ja)ti prostor praznoverskim skrbem (praznoverskim bojaznim), vda(ja)ti se praznoverskim skrbem (praznoverskim bojaznim) (naspr. religiones deponere), personam viri boni Ci., parasiti personam Q., diversam partem T., sibi propugnationem Ci., sibi tantum auctoritatis Ci. predrzno si lastiti, maculam huic imperio Ci. pritakniti (pritikati) madež, quod suscepimus Ci. = izvoljeni poklic; suscipere votum, vota Pl., L., N., O., Cu., Plin. iun., Mart. nase vzeti (jemati), narediti, opraviti (delati), vota pro aliquo L., sacra Ci., L. opraviti (opravljati), sollemnia L. obhajati, prodigia L. priznati za veljavna, pulvinar L. bogovom prirediti (prirejati) pojedino, ferias Varr. določiti, ustanoviti, porca praecidanea suscipienda Telluri Varr. ap. Non.; z gerundivom: gloriam Africani tuendam Ci. prevzeti obrambo slave Afričana, is (sc. Diomedon) rogatu Artaxerxis regis Epaminondam pecuniā corrumpendum susceperat N. je prevzel nalogo, da podkupi Epaminonda; occ.
a) narediti, storiti, zagrešiti kaj, kako kaznivo dejanje, zakriviti kaj, biti kriv česa: impuritates, fraudem, facinus, maleficium, parricidia, scelus in se Ci.
b) kako čustvo gojiti, vzbuditi (vzbujati) se komu kako čustvo, preda(ja)ti se kakemu čustvu: benevolentiam Ci., odium (in aliquem) Ci. ep., N. naperiti sovraštvo (na koga, v koga, proti komu), zasovražiti koga, postati sovražen do koga.
c) rabiti, uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po čem, poslužiti (posluževati) se česa, dejansko dopolniti (dopolnjevati), kazati, razkazovati kaj, držati se česa: orationem, impudentiam scribendi, severitatem, veritatem Ci.; abs.: suscepit vita, ut … Ci. je tako prineslo (naneslo, uredilo, uravnalo). — Od tod subst. pt. pf. susceptum -ī, n početje, podjetje: suscepta magna labore crescere difficili (sc. videt) O.

2. kako breme, trpljenje nase vzeti (jemati), spreje(ma)ti, nakopa(va)ti si, (pre)trpeti kaj, podvreči se čemu: inimicitias Ter., Ci., N. (naspr. deponere), invidiam, odium, vituperationem inconstantiae, curas, molestiam, molestias, ignominiam, maculam bello superiore, laborem, dolorem, sumptum Ci., in se suscipere istius culpam crimenque Ci., poenam Ci. (pre)trpeti kazen, podvreči se kazni, biti kaznovan, pericula Ci. postaviti (postavljati) se v nevarnosti, izpostaviti (izpostavljati) se nevarnosti, tvegati nevarnost, inimicos Ci. ali aliquem inimicum Ci. ep. postati s kom sovražnik, spreti se s kom, (starejše) „posovražiti se“, „zavražiti se“, morbos Lucr., mortem pro aliquo Lact.

suscitar povzročiti (prepir itd.), spodbuditi, sprožiti

suscitar dificultades postaviti zapreke na pot
suscitar discusiones dati povod za prepire
se suscitó una reñida discusión prišlo je do hudega prepira

šahóvski de ajedrez

šahovska figura pieza f (de ajedrez)
šahovska naloga problema m de ajedrez
šahovski mojster (partija, prvenstvo) campeón m (partida f, campeonato m) de ajedrez
šahovsko polje casilla f (del tablero de ajedrez)
postaviti šahovske figure disponer las piezas sobre el tablero

šàtor šatòra m (t. čadyr, perz.) šotor: razapeti, udariti šator razpeti, postaviti šotor

šótor tienda f (de campaña) ; (zabaviščni, veselični) entoldado m

bivati pod šotorom campar (bajo las tiendas)
postaviti šotor plantar (ali armar ali montar) una tienda
podreti šotor levantar (ali alzar) la tienda