Franja

Hēraclīdēs -ae, m (Ἡρακλείδης) Heraklíd, Heraklov potomec: Vell. Kot nom. propr. Heraklid,

1. Heraclides Ponticus Heraklid Pontski (= iz pontske Herakleje), grški filozof, Platonov in Spevzipov, pozneje Aristotelov učenec: Varr., Ci.

2. Heraclides Ponticus mlajši, grški slovničar: Gell. ap. Prisc.

3. poveljnik sirakuške konjenice pod Dionizijem starejšim, pozneje begunec, naposled sotovariš Diona, ta ga je dal usmrtiti: N.

4. grški zdravnik: Cels.

5. grški slikar: Plin.

Herodes moški spol Herod

ir (andar) de Herodes a Pilatos iti od Poncija do Pilata; priti z dežja pod kap; sem in tja letati

Hersilia -ae, f Hersílija, Romulova soproga, ena izmed ugrabljenih Sabink; po njeni smrti so jo pod imenom Hora Quirini po božje častili: L., O.

heureux, euse [œrö, z] adjectif srečen; vesel, zadovoljen; posrečen, uspel, ugoden, dober; masculin srečnik

il est heureux que ... sreča je, da ...
je suis heureux de votre succès vesel sem vašega uspeha
j'en suis heureux to me veseli, to mi je drago
d'heureuse mémoire blagega spomina
repartie féminin heureuse posrečen, sijajen odgovor
avoir la main heureuse imeti srečno roko
il a une heureuse mémoire (on) ima izvrsten spomin
être heureux (au jeu) imeti srečo (pri igri)
être né sous une heureuse étoile (figuré) roditi se pod srečno zvezdo
être plus heureux que sage imeti več sreče kot pameti
heureux de vous revoir veseli me, da vas spet vidim

high: high sein biti pod vplivom mamil

Himmel, der, (-s, -) nebo; (Himmelsgewölbe) nebes; theologisch, figurativ nebesa; beim Bett, bei Prozessionen: baldahin; aus allen Himmeln fallen pasti na trda tla; aus heiterem Himmel z jasnega; im siebenten Himmel v sedmih nebesih; in den Himmel kommen priti v nebesa; in den Himmel heben povzdigovati v nebesa; unter freiem Himmel na prostem, pod milim nebom; zwischen Himmel und Erde med nebom in zemljo; weiß der Himmel ... bog ve ...

hindurchgehen^* iti skozi (unter pod, zwischen med); durch ein Gebiet: potekati skozi

hipo-¹ (pod-) hypo-, Hypo-

histoire [istwar] féminin zgodovina; zgodba, pripoved; figuré laž, sleparija, pravljica; nevšečnost, sitnost; zadeva

histoire d'amour ljubezenska zgodba
histoire ancienne, du moyen âge, moderne, contemporaine zgodovina starega veka, srednjega veka, moderna, sodobna
histoire de l'art, de la civilisation zgodovina umetnosti, civilizacije
histoire à dormir debout zelo dolgočasna zgodba
histoire horrible, humoristique srhljiva zgodba, humoreska
histoire de la littérature, littéraire slovstvena zgodovina
histoire naturelle prirodopis
histoire de rire, de s'amuser vesela, zabavna zgodba
histoire sainte biblijska zgodba
histoire universelle, mondiale obča, svetovna zgodovina
avoir des histoires avec quelqu'un imeti nevšečnosti s kom
il me cherche une histoire išče prepira z menoj
être de l'histoire pripadati zgodovini, biti zgodovinski
faire des histoires delati sitnosti, sitnariti
il en fait des histoires pour si peu de choses sitnari zaradi takih malenkosti
faire des histoires à quelqu'un komu polena pod noge metati, delati mu sitnosti
c'est une histoire que tout cela! vse to je laž, sleparija
raconter des histoires (figuré) pripovedovati laži, lagati
que d'histoires! kakšne sitnosti!
c'est une autre histoire to je nekaj (čisto) drugega
c'est toute une histoire (familier) to je zelo dolga zgodba
le plus beau de l'histoire (familier) najlepše, najboljše pri zgodbi (stvari)
je ne veux pas d'histoires ne maram kakih neprijetnosti, nevšečnosti
histoire de z (edinim) namenom, da ...
il est sorti, histoire de fumer une cigarette šel je ven, samo da bi pokadil cigareto
histoire de rire samo za smeh, samo da se nasmejemo

hit^*2 [hit]

1. prehodni glagol
udariti, poriniti, zadeti
figurativno prizadeti; zaleteti se v
figurativno naleteti na, najti; zadeti, uganiti
figurativno ostro kritizirati, bičati (napake); doseči, uspeti

2. neprehodni glagol
tolči (at po)
slučajno naleteti (on, upon na)
zadeti (against na)
ameriško, pogovorno vžgati, teči (motor)

to be hard (ali badly) hit by biti močno prizadet od, izgubiti veliko denarja
ameriško to hit the books guliti se
pogovorno to hit the bottle pijančevati
to hit s.o. a blow koga močno udariti
to hit s.o. below the belt udariti pod pasom (boks), nepošteno se boriti, nečastno ravnati
to hit a bull's eye with a vengeance imeti predoren uspeh
to hit the ceiling (ali roof) poskočiti od jeze
ameriško, pogovorno to hit on all four cylinders dobro teči, figurativno dobro potekati
to hit s.o.'s fancy (ali taste) zadeti, uganiti okus nekoga
to hit home zadeti v živec, priti do živca
to hit s.o. home zavrniti koga, zasoliti jo komu
hit hard! močno udari!
to hit one's head against (ali upon) s.th. z glavo se zaleteti v kaj
sleng to hit the hay (ali sack) spraviti se spat
to hit the jackpot terno zadeti, priti nenadoma do denarja
figurativno to hit a man when he is down zadati udarce človeku v nesreči
navtika to hit a mine zadeti na mino
to hit the nail on the head (ali nub); ali to hit it v črno zadeti
to hit oil najti nafto
prices hit an all-time high cene so dosegle rekordno višino
ameriško to hit the numbers pool zadeti pti lotu
to hit the right road najti pravo cesto
to hit the road odpraviti se na dolgo pot
šport to hit one's stride priti v dobro kondicijo
to hit the spot pravo zadeti, zadovoljiti
ameriško, pogovorno to hit the town prispeti v mesto
pogovorno to hit it up pošteno se česa lotiti

Horātius 3 Horácij(ev), ime starega patricijskega rimskega rodu, poseb.

1. Horatii Horaciji, rimski trojčki, sinovi Publija Horacija, ki so ob kralju Tulu Hostiliju premagali albske trojčke Kuriacije (Cūriātiī): Ci., L., Val. Max., njihova sestra Horātia -ae, f Horácija: L.

2. M. Horatius Pulvillus Mark Horacij Pulvil, prvi rimski konzul (l. 509): L.

3. P. Horatius Cocles Publij Horacij Kokles (Enooki), brat prej imenovanega, je junaško branil leseni most pred Etruščani pod njihovim kra-ljem Porseno: Ci., L., O., Plin.

4. M. Horatius Barbātus (Bradač), nasprotnik decemvirov, konzul l. 449; s tovarišem v konzulatu Valerijem Publikolo je (l. 449) sprožil znane leges Valeriae Horatiae (ut, quod tributim plebes iussisset, populum teneret): L.

5. Q. Horatius Flaccus Kvint Horacij Flak, sin osvobojenca (najbrž iz Horacijevega tribusa), roj. v Venuziji ob lukan(ij)sko-apul(ij)ski meji 8. dec. l. 65, umrl 27. nov. l. 8 v Rimu, eden najznamenitejših rimskih lirikov in satirikov, zelo spoštovan zaradi svojega poštenega značaja; zato ga je Mecenat izredno cenil ter mu podaril podeželsko posestvo: O., Q., Iuv., pri Lact. imenovan le Flaccus Od tod adj. Horātiānus 3 Horacijev (= pesnika Horacija): Hor. ille Atabulus Gell. (prim. Hor. Sat. 1, 5, 78).

hospitium -iī, n (hospes)

I. gostoljubnost, gostoljubje, gostinstvo, gostinska zveza: h. calamitatis (v nesreči) Pl., ius hospitii N., iura hospitii Ci. ep., N., cum Metellis ei hospitium erat Ci., cum quo (Admeto) ei hospitium erat N., huic paternum hospitium cum Pompeio intercedebat C., qui … populi Rom. hospitio atque amicitia plurimum ante in Gallia potuissent C., hospitium cum aliquo facere Ci., L. ali iungere L. gostinsko zvezo s kom skleniti, hospitium fit Ci., hospitio amicitiaque coniungi Ci. ep., alicuius hospitio contineri N., alicuius hospitio uti Ci., C. gostinsko zvezo imeti ali v njej biti s kom, renuntiare (odpovedati) hospitium L.; tudi posamezniki so lahko bili z državami v gostinski zvezi: (Cimon) hospitio Lacedaemoniorum utebatur N. —

II. meton.

1. izkazovanje gostoljubja, gostoljubni sprejem, pogostitev: h. liberale Ci., aliquem hospitio accipere Ci. ali — recipere C., O. idr. ali — excipere L. — koga gostoljubno sprejeti, — pogostiti, pod streho vzeti, aliquem hospitio agresti ali hospitio magnificentissimo accipere Ci. koga po podeželski navadi ali kar najsijajneje pogostiti, aliquem hospitio invitare Ci. poet. kot gosta povabiti, tibi non solum ad hospitium, sed etiam ad periculum praesto fuit Ci., indulgere hospitio V.; v pl.: artum solvere hospitiis (dat.) animum H., assiduis devertentium hospitiis infestat rem familiarem Col.

2. gostoljubna hiša, stanovanje, ostajališče, prenočišče, tudi soba za goste: in amici hospitium divorti Pl., ex vita ita discedo tamquam ex hospitio Ci., hospitium parare Ci., hospitium renuntiare (odpovedati) Ci., me excepit … Roma hospitio modico H. (o gostilniški sobi), publicum h. L., adducere (deducere Plin.) aliquem in hospitium L., praetorianae cohortes … per hospitia dispersae Suet. po mestnih stanovanjih; metaf.
a) (pre)bivališče —, počivališče živali, brlog: Plin., Pall., it … pecus … sine ullis hospitiis V., apes … hospitiis tenet arbos V.
b) (o neživih stvareh): hospitio prohibemur arenae V. (o gostoljubni obali); šalj.: nec confidentiae usquam hospitium est (streha) nec devorticulum (zatočišče) dolis Pl.

Hostīlius 3 Hostílij(ev), ime rimskega rodu; poseb.

1. L. Hostilius Mancīnus Lukij Hostilij Mankín, padel v drugi punski vojni (l. 217) z vso svojo četo: L.

2. C. Hostilius Tubulus Gaj Hostilij Túbul je kot propretor (l. 208) v Areciju preprečil upor Hanibalu naklonjenih meščanov in (l. 207) v sijajni bitki porazil močno kartažansko četo: L.

3. A. in L. Hostilius Cato Avel in Lukij Hostilija Katona sta l. 201 poslovala pri razdeljevanju zemljišč v srednji Italiji, se pod Lukijem Scipionom borila proti Antiohu in bila l. 187 zaradi poneverjanja obsojena na globo: L.

4. A. Hostilius Mancīnus se je kot konzul l. 170 z makedonskim kraljem Perzejem bojeval, a ne posebno srečno: L.

5. L. Hostilius Mancīnus poveljnik brodovja in legat v tretji punski vojni: L. epit., Plin.

6. C. Hostilius Mancīnus konzul l. 137, Numantinci so ga v Hispaniji večkrat premagali, zato je z njimi sklenil pogodbo, ki pa je Rimljani niso hoteli potrditi, ker se jim je zdela presramotna; rimski senat je hotel l. 136 konzula izročiti Numantincem, a ga ti niso sprejeli: Ci., Vell. — V kaki zvezi s tem rodom je tretji rimski kralj Tullus Hostilius, ni znano. — Kot adj. = Hostilijev: curia Hostilia L. (baje) jo je dal zgraditi Tul Hostilij na rimskem zborovališču (comitium), Lares P. F.

hostiō² -īre (denominativ iz hostis [tujec, gost] glede na gostinsko darilo, ki si ga gost in gostitelj izmenjujeta) enačiti, izenačiti (izenačevati): Aug., hostire pro aequare posuerunt Fest., P. F. metaf. (po)vrniti, vračati: promitto … hostire contra ut merueris Pl., hostio ferociam Pac. ap. Fest. (po drugih pa spada ta zgled pod hostiō¹).

hrána food; fare; nourishment, nutriment, article (s pl) of food; pabulum (često figurativno); (živež, živila) victuals pl, provisions pl, eatables pl, (knjižno) viand (s pl), žargon grub, ZDA žargon chow; (jed) dish, course, go; (obrok) meal; (v menzi, skupna) mess, commons pl; (predpisana) diet, dietary, regimen

brez hráne short of food, without food
redilna hrána nourishing food
obilna, mastna hrána rich food
domača hrána household fare
dobra hrána good fare
slaba hrána bad (ali poor) fare
lahka hrána light food
preprosta hrána plain food
koncentrirana (vitamizirana) hrána concentrated (vitaminized) food
osnovna, glavna hrána staple food
duševna hrána mental pabulum, intellectual sustenance, food for the mind
hrána za topove cannon fodder
hrána in obleka food and clothing
hrána in vsa oskrba all found
hrána in stanovanje board and lodging
brezplačna hrána in stanovanje free board and lodging
oskrba s hráno food supply
dodatek v hráni supplement in kind
pomanjkanje hráne food shortage, scarcity of provisions
uvoz hráne import(s) of food
oseba, ki si dela zaloge hráne (food) hoarder
prikrajšanje, zmanjšanje hráne food cuts pl
nezadostna hrána short commons
biti na hráni pri to board with
dobiti nekaj hráne za pod zob žargon to get some grub
angleška hrána mi ne diši I do not relish English cooking
hrána se kvari the food is going rotten (ali going bad, going off)
loviti, iskati hráno to forage for food
on mi daje hráno he supplies me with food, he provides my food
odtrgavati si hráno od ust to deny oneself food
vzeti koga na hráno to give someone board, to take someone as a boarder, to board someone
odtegovati si hráno to put oneself on short commons, to cut down on one's food

Hund¹, der, (-es, -e) pes; Schimpfwort: svinja, podlež; Astronomie Großer Hund Veliki pes; Kleiner Hund Mali pes; ein junger Hund mladenič; ein armer Hund revež; ein dicker Hund huda stvar; kein Hund nihče, nobena živa duša; wie ein geprügelter Hund kot pretepen pes; auf dem Hund sein biti na psu; auf den Hund kommen priti na psa; unter allem Hund sein biti čisto zanič/pod vsako kritiko; vor die Hunde gehen propasti; vor die Hunde werfen zavreči; wie Hund und Katze kot pes in mačka; da liegt der Hund begraben v tem grmu tiči zajec; das lockt keinen Hund hinterm Ofen hervor to nobenega ne premakne z mesta; viele Hunde sind des Hasen Tod veliko psov zajčja smrt; bekannt wie ein bunter/scheckiger Hund vsakomur znan

hval|a¹ ženski spol (-e …)

1. (hvaležnost) der Dank
dolžan hvalo zu Dank verpflichtet

2. (hvaljenje) das Lob, der Preis, die Preisung
lastna hvala das Eigenlob, Selbstlob
lastna hvala se pod mizo valja Eigenlob stinkt
vnaprejšnja hvala [Vorschußlorbeeren] Vorschusslorbeeren množina
hlepeč za hvalo lobbegierig
v Božjo čast in hvalo zum Lobe Gottes
X zasluži hvalo X gebührt Lob
figurativno peti hvalo komu/čemu Lobeshymnen/ eine Lobeshymne an (jemanden/etwas) singen/anstimmen

hvála thanks pl; (pohvala) praise, laud, commendation; (govor, pismena hvala) eulogy, panegyric, encomium

hvála! thank you!
hvála lepa! thanks very much!, many thanks!
hvála lepa za Vašo prijaznost! many thanks for your kindness!
hvála bogu! thank God!
hvála bodi bogu! thanks be to God!
hvála za Vaše vprašanje (po mojem zdravju)! thank you for asking after me
srčna Vam hvála za... my heartfelt thanks to you for..., I am deeply grateful to you
biti skop s hválo to be sparing with one's praise
hválo peti komu to sing someone's praises
sam sebi hválo peti to blow one's own trumpet, humoristično to toot one's own horn
še hvála mi ni nihče rekel! much (ali small) thanks I got for it!
lastna hvála se po blatu, pod mizo valja self-praise is no recommendation
še malo čaja? - prosim! (da); hvála, ne! some more tea? - yes, please!; no, thank you!

hvála (-e)

A) f lode, elogio, plauso:
zaslužiti hvalo meritare lodi
hvalo peti tessere lodi
hvale vreden lodevole
hvale željan desideroso, avido di lode

2. ringraziamento; pren.
kar naprej peti hvalo komu non far che levare uno al cielo
pren. biti koga sama hvala essere presuntuoso, darsi arie
PREGOVORI:
lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda

B) hvála inter. grazie:
hvala lepa! tante grazie!
iskrena, najlepša, prisrčna hvala! grazie di tutto cuore!
tisočkrat hvala! mille grazie!
hvala enako! grazie altrettanto!
hvala za gostoljubje, za vse grazie dell'ospitalità, grazie di tutto
hvala Bogu grazie a Dio, al cielo
še hvala ne reči (andarsene) senza nemmeno dir grazie
iron. hvala za tako pomoč bell'aiuto (il tuo, il vostro)

hvála (pohvala) elogio m ; alabanza f ; (zahvala) gracias f pl

hvala (lepa)! ¡muchas gracias!
hvale vreden loable, laudable, elogiable
biti hvale vreden merecer elogio
biti komu hvalo dolžan za kaj tener que agradecer a/c a alg
lastna hvala se pod mizo valja la alabanza propia envilece
hvala bogu! ¡gracias a Dios!; ¡Dios sea lodado!
peti hvalo komu hacer grandes elogios de alg