Franja

wonder² [wʌ́ndə] neprehodni glagol
(za)čuditi se (at, about s.th. čemu)
razmišljati (o čem), hoteti vedeti, biti radoveden, spraševati se

I wondered about this to mi je padlo v oči
I wonder what time it is koliko utegne biti ura? bogve koliko je ura?
I don't wonder at it to me ne preseneča
that's not to be wondered at ni se čemu čuditi
I wonder why rad bi vedel zakaj
Oh! I just wondered! O, nič! kar takó, samo vpraševal sem se
I wonder who said it rad bi vedel (sprašujem se, bogve), kdo je to rekel
Is that true? -- I wonder. Je to res? -- Bogve.
I wonder at you čudim se ti (vam)
I wondered about his knowledge čudil sem se njegovemu znanju
well, I wonder no, ne vem (prav)
I have often wondered what would happen if... često sem se spraševal, kaj bi se zgodilo, če...

wool¹ [wul]

1. samostalnik
volna; volnena nit; volneno tkanje; volnena tkanina (halja, obleka); (surov) bombaž; rastlinska volna; kratko volneno blago ali dlaka; volnati, gosti, kodrasti lasje; volni podobna snov

a ball of wool klobčič volne
combing-wool česana volna
Berlin wool volna za pletenje
natural wool surova volna
dyed in the wool barvano pred prejo ali tkanjem
much cry and little wool mnogo hrupa za nič
to go for wool and come home shorn poditi zajca, a prepoditi lisico
to keep one's wool ne se razburjati
to lose one's wool razjeziti se
to pull the wool over s.o.'s eyes prevarati, speljati na led, (o)goljufati koga

2. pridevnik
volnen; volnat

wool ball veterina kepa volne (v ovčjem želodcu)
wool clip ekonomija letni donos volne
wool comb tehnično greben gradaše
wool combing gradašanje, česanje volne
wool hall britanska angleščina tržišče, borza za volno

work¹ [wə:k] samostalnik
(telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja)
množina stavbna dela, stavbišče; javna dela
vojska utrdbe, utrdbena dela
(edninska konstrukcija) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna
tehnično mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos
množina, religija dobra dela

in work zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)
out of work brez dela, brezposeln, nezaposlen
a work of art umetniško delo, umetnina
a work of genius genialno delo
works of a clock mehanizem ure
the works of Bach Bachova dela
works of mercy dobrodelna dela
earth works arhitektura zemeljska dela
good works dobra dela
iron works talilnica železa, železarna
Minister of Works minister za javna dela
glass works steklarna
gas works plinarna
Public Works javna dela
out works arhitektura zunanja dela
stone works zidarska dela
upper works navtika nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubo
wood works lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmeti
shock-work udarniško delo
to be out of work biti brez dela, biti brezposeln
to be at work delati, delovati, funkcionirati
it's all in the day's work to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega dela
to cease (ali to stop) work nehati z delom
I did a good day's work veliko sem naredil danes
to give s.o. the works ameriško, pogovorno ozmerjati, premlatiti koga
to get (ali to set) to work lotiti se dela, začeti delati
to go (ali to set) about one's work lotiti se svojega dela
to have plenty of work to do imeti mnogo dela
I have my work cut out for me imam polne roke dela
to make sad work of it figurativno vse uničiti
to make short (ali quick) work of hitro opraviti z, hitro obvladati
that is your work to je tvoja naloga
to look for work iskati delo

world [wə́:ld] samostalnik
svet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvo

all over the world po vsem svetu
in the world na svetu
for all the world za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natanko
not for all the world za nobeno ceno
for all the world like natanko, kot
not for worlds, not for anything in the world za nič na svetu ne
out of the world odmaknjen od sveta
out of this world pogovorno fantastičen, osupljiv, izreden
worlds away from zelo oddaljen od
to the world sleng popolnoma
tired to the world sleng na smrt utrujen
on top of the world na vrhuncu sreče, v sedmih nebesih
a world of zelo mnogo, množica (of difficulties težav)
a world too big mnogo prevelik
the world of letters učeni svet
world without end od veka do veka
to the world's end do konca sveta
the beginning of the world začetek sveta
animal (vegetable) world živalski (rastlinski) svet
citizen of the world svetovljanski človek, kozmopolit
man of the world izkušen človek
the lower world podzemlje; pekel
the New World Novi svet, Amerika
the wise old world dobri stari običaji, dobre stare izkušnje
Prince of this world figurativno vrag
all the world and his wife were there vse, kar leze in gre, je bilo tam
to begin the world (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetku
she is all the world to me ona mi je (pomeni) vse na svetu
who in the world is that man? kdo vendar je oni človek?
to be brought into the world zagledati luč sveta
to carry the world before one imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenju
to come into the world priti na svet, roditi se
what in the world am I to do? kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?
it did me a world of good zelo dobro mi je délo (storilo)
to be drunk to the world pošteno pijan (nadelan) biti
I would not do it for all the world za vse na svetu ne bi tega naredil (hotel narediti)
to forsake the world odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenje
as the world goes v našem, sedanjem času
to go out of the world umreti
I would give the world to learn it vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedel
how goes the world with you? kako je kaj z vami?
to have the world before one figurativno imeti življenje pred seboj
to let the world slide figurativno pustiti vse teči (potekati, iti), kot pride
to live out of the world živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotariti
to make a noise in the world figurativno postati slaven
what will the world say? kaj bodo rekli ljudje?

worry² [wʌ́ri]

1. prehodni glagol
povzročiti (komu) skrbi, mučiti, ne pustiti pri miru, nadlegovati, motiti, vznemirjati, drážiti, jeziti, plašiti; dolgočasiti; (o živali) zgrabiti za vrat, daviti, gristi, (raz)trgati

to worry o.s. (po nepotrebnem) se skrbeti, si delati skrbi
to worry s.o.'s life (za)greniti komu življenje
does my singing worry you? vas moje petje moti (je neprijetno)?
to worry s.o. out of s.th. s težavo odvrniti koga od česa
her health worries me njeno zdravje mi dela skrbi
to be worried jeziti se, razburjati se, plašiti se
to worry the sword figurativno (mečevanje) z majhnimi, hitrimi gibi zbegati nasprotnika

2. neprehodni glagol
vznemirjati se, razburjati se; delati si skrbi, biti v skrbeh, biti zaskrbljen, plašiti se; mučiti se, truditi se, s težavo se prebijati (through skozi)
trgati, vleči (at s.th. kaj)
lov zgrabiti in raztrgati, prijeti z zobmi in stresti (divjačino) (o psu)

I should worry! pogovorno kaj me to briga!, to mi je vseeno!; to mi ni nič mar!
to worry along s težavo se preriniti skozi
don't worry! ne delaj si skrbi!
you worry too much preveč skrbi si delate!
to worry out (a problem) ponovno se lotiti problema in ga rešiti

worse¹ [wə:s]

1. samostalnik
slabši, hujši; bolj bolan, slabšega zdravja
trgovina slabši, nižji

worse and worse vedno slabši (hujši)
the worse tem stabši
so much the worse toliko slabši
he went worse every day vsak dan je bilo slabše z njim
that only made matters worse to je stvari le poslabšalo
(not) to be the worse for (ne) biti na slabšem (na škodi, trpeti) zaradi
you would be none the worse for a walk sprehod ti ne bi škodil
to be (none) the worse for drink (ne) biti pijan
I like him none the worse for his gruffness zaradi njegove grobosti ga nimam nič manj rad
the worse for wear obrabljen, ponošen

2. prislov
slabše, hujše

he has lost his job and is worse off than ever izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej
they do it worse than before hujše (slabše) počenjajo kot prej
none the worse nič slabše (hujše), nič manj
to grow worse and worse vse bolj se slabšati

worth¹ [wə:ɵ] pridevnik
vreden; veljaven

for all one is worth pogovorno kolikor kdo (z)more, po najboljših močeh
worth doing vreden, da se naredi
not worth reading nevreden branja
what is he worth? kolikšno premoženje ima?
he is worth a million on je milijonar
he is worth £ 1000 a year on ima 1000 funtov dohodkov na leto
worth the money (price) vreden denarja (cene), ne predrag
not worth a curse (ali a damn; ali a penny) piškavega groša (prebite pare) ne vreden
worth the trouble vreden truda
worth mentioning omembe vreden
to be worth it; pogovorno, to be worth while biti vreden truda, izplačati se
the game is not worth the candle ta stvar se ne izplača
it is not worth much to ni drago
to be not worth one's salt nič ne biti vreden, biti popolnoma brez vrednosti
take it for what it is worth vzemi to táko, kot je
I tell you the news for what it is worth povem vam novico brez vsakega jamstva (kot sem jo pač slišal)
he pulled for all he was worth vlekel je, kar je le mogel (na vso moč)
we worked hard but it was worth it trdo smo delali, a se je izplačalo

Wunder, das, (-s, -) čudež; Wunder tun/wirken čudežno učinkovati, figurativ delati čudeže; das ist kein Wunder nič ni čudnega; was Wunder, [daß] dass ... nič ni čudnega, da ...; sein blaues Wunder erleben doživeti neprijetno presenečenje

yet¹ [jet] prislov
še vedno, še; doslej, že (v vprašanjih); vendarle

yet again spet in spet
yet a moment (samo) še trenutek
yet once (more) še enkrat
as yet doslej
but yet toda vendarle
never yet še nikoli
not yet še ne
nothing yet še nič
(pri primerniku) yet better še boljši (bolje)
yet richer še (celó) bogatejši
there is yet time še je čas
some are yet to come nekateri morajo še priti
he may come yet on utegne še priti
have you finished yet? ste že končali?
need you go yet? morate že iti?
I have not yet finished nisem še končal
the largest yet found specimen doslej največji najdeni primerek
he will win yet vendarle bo še zmagal
he'll be hanged yet še obesili ga bodo, končal bo na vislicah
while he was yet alive ko je še živel
it is strange and yet true čudno (neverjetno) je, a vendarle resnično

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

začeti commencer à (ali de, par, avec) , se mettre à, débuter par ; (otvoriti) ouvrir, inaugurer, engager, entamer ; (lotiti se) entreprendre

začeti se commencer, débuter
znova začeti recommencer
dobro se začenja! familiarno, (ironično) ça commence bien!
začel je iz nič il est parti de rien
začeti prepir chercher querelle (à quelqu'un)
prvi začeti prendre l'initiative
začeti delo, z delom commencer à travailler (ali le travail), se mettre à travailler
dan se začenja le jour point, il commence à faire jour

začudo

1. (kljub pričakovanju) erstaunlicherweise, seltsamerweise, überraschenderweise, sonderbarerweise, merkwürdigerweise, pogovorno: komischerweise (sploh nisem truden seltsamerweise bin ich gar nicht müde, ni prišel er ist sonderbarerweise/komischerweise nicht gekommen, so bila vrata zaklenjena sonderbarerweise war die Tür verschlossen, ni nič slišal merkwürdigerweise hat er nichts gehört; ni nič tega omenil merkwürdigerweise hat er davon nichts erwähnt)

2. (začuda) ungemein, erstaunlich

zajémati to ladle (out); (vodo iz čolna ipd.) to scoop

kdor vse objame, nič ne zajame grasp all, lose all

zajéti puiser ; (vrelec) capter ; (obseči) embrasser, englober, inclure, renfermer ; (ujeti) cerner, encercler, faire prisonnier ; (noč) surprendre

zajeti sapo respirer (profondément)
kdor preveč objame, nič ne zajame qui trop embrasse mal étreint

zajéti comprender, incluir ; voj cercar; abarcar

zajeti vodo iz vodnjaka sacar agua del pozo
kdor preveč objame, nič ne zajame quien mucho abarca, poco aprieta

zaléči to do; to be effective

protesti niso nič zalegli it was vain to protest
zaléči se (miši) to breed (ali to multiply) in great numbers
to nič ne zaleže that will not do, that is of no avail, pogovorno that's no use

zaléči suffire, profiter, servir, produire un effet, rapporter

zaleči se se nicher
veliko zaleči peser lourd dans la balance
nič ne zaleči rester (ali être) sans effet
to več zaleže cela vaut mieux

zaléči¹ (-léžem) perf.

1. bastare, esser sufficiente; servire:
zdravila niso zalegla le medicine non sono servite

2. valere:
on zaleže za dva delavca equivale a due lavoratori, fa quanto due lavoratori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nekdaj je denar kaj zalegel una volta il denaro serviva a qcs., aveva un valore
denar mu nič ne zaleže è bravo solo a spendere e spandere, ha le tasche bucate

zaléči ser suficiente; bastar; servir ; (zdravilo) obrar, surtir efecto, dar buen resultado

to ne zaleže nič es sin efecto
to več zaleže eso vale más
protesti ne zaležejo nič de nada sirve que protestemos

zaosta(ja)ti atrasarse, quedar(se) atrás, rezagarse ; (o uri) andar atrasado, atrasar

nič ne zaostajati za (kom) ir al mismo paso que (alg)
zaosta(ja)ti za časom no marchar con los tiempos
ne zaosta(ja)ti za časom estar al día, ir con el tiempo
zaosta(ja)ti za pričakovanji no corresponder a las esperanzas