Franja

peritarsi v. rifl. (pres. mi pērito) ne upati si; sramovati se

per-maneō -ere -mānsī -mānsum (per in manēre)

1. osta(ja)ti, vztrajati: Auct. b. Afr. idr., Seleucus, in orā maritimā permanens, aliis terrori erat aliis praesidio L., in eo loco p., eodem loco p., in disciplinā p., in armis p. C., in acie p. Hirt., quae mecum seros permansit in annos O., diutissime impuberes permanserunt C. neoženjeni, neporočeni.

2. osta(ja)ti, (ob)držati se, vzdržati, ohraniti (ohranjati) se, trajati, obsta(ja)ti: Ter., O. idr., igitur amicitia Masinissae bona atque honesta nobis permansit S., et Athenis iam ab illo primo rege Cecrope, ut aiunt, permansit hoc ius terra humandi Ci., Persae etiam cerā circumlitos condunt, ut quam maxime permaneant diuturna corpora Ci., cuius (sc. populi Romani) usque ad nostram memoriam nomen invictum in navalibus pugnis permanserit Ci., caro illa insolubilis et permanens in aeternum Lact.

3. osta(ja)ti, vztrajati pri čem, v čem, držati se česa, ne odstopiti (odstopati) od česa: in proposito susceptoque consilio Ci., in suā pristinā sententiā Ci., in officio C., in fide L.; z gen.: si una indepravata virtus est et sola permanet tenoris sui Sen. ph.

permettre* [pɛrmɛtrə] verbe transitif dovoliti, dopustiti; ne imeti nič proti, trpeti (quelque chose kaj)

se permettre dovoliti si
si vous voulez bien me le permettre če nimate nič proti
s'il (m')est permis če smem
mon père me permet d'utiliser sa voiture oče mi dovoli uporabljati njegov avto
il se croit tout permis misli, da mu je vse dovoljeno
il est permis à tout le monde de se tromper vsakdo se lahko zmoti
sa santé ne lui permet aucun excès njegovo zdravje mu ne dopušča nobene nezmernosti

per-mittō -ere -mīsī -missum (per in mittere)

1. (do cilja) vreči, zagnati, zadegati: saxum in hostem O., scopulum in undas O., tela longius Hirt.

2. (do cilja, proti cilju) spustiti (spuščati): equum in hostem L. nagnati, se in hostem Hirt. zagnati se, pognati se, naskočiti, navaliti na, napasti, equitatus permissus turbat ordines L. vdor konjenice vnese zmedo v vrste; pren.: tribunatum L. nebrzdano izrabljati tribunsko oblast, bonitatem ad aliquem Sen. ph. izkazovati komu, se ad rem Gell. gnati se za čim, iskati kaj, permitte me in meam quietem Ap. pusti me v mojem miru; metaf. med. permitti razprostirati se, razširjati se, segati do: regio permittitur ad Arymphaeos usque Mel., odor permittitur longius Lucr.

3. occ.
a) popustiti (popuščati): habenas equo Tib., Sen. tr.
b) (raz)poslati ((raz)pošiljati): caseos trans maria Col.

4. metaf.
a) prepustiti (prepuščati), preda(ja)ti, izročiti (izročati), zaupati, da(ja)ti na razpolago, podvreči: Icti., Col., Lucan. Suet., alicui potestatem Ci., alicui summam belli C., aliquem iudicum potestati Ci., omnia dicioni eius Cu., vitam Roscii sententiis iudicum Ci., rem arbitrio N. na voljo da(ja)ti, pustiti (puščati), incommoda sua dolori suo Ci. svoji bolečini (bolesti) prepustiti (prepuščati) v maščevanje, adulescenti Siciliam Ci., vela ventis Q., classem ventis Plin. iun.; z inf.: ut iam ipsis iudicibus sine mea argumentatione coniecturam facere permittam Ci. na voljo dati; s finalnim stavkom: Ci., S., consuli permissum, ut duas legiones scriberet novas L., consuli permissum faceret L.; s pt. fut. pass. = dati: cuius imperio consilioque summam rem publicam tuendam permiserunt L., his quoque non passim mundi fabricator habendum permisit aëra O. je dal v last, Gallias exercitibus diripiendas permittere Suet., his adeo se abutendum permisit et tradidit, ut … Suet.; occ. α) opustiti (opuščati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, spregled(ov)ati kaj: eas (sc. inimicitias) se patribus conscriptis dixit et temporibus rei publicae permissurum Ci. da se hoče sovraštvu izogniti zaradi senata, p. inimicitias patribus conscriptis Ci. z ozirom (oziraje se) na senat, upoštevaje senat, permitto aliquid iracundiae tuae Ci. spregledujem (gledam skozi prste) tvoji togot(nost)i. β) se permittere podvreči se, da(ja)ti se na razpolago, prepustiti (prepuščati) se, zaupati se: permittere se suaque omnia in fidem ac potestatem C. ali fidei populi Romani L. podvreči se na milost in nemilost rimskemu ljudstvu, omnia permittere L. popolnoma se predati (podvreči).
b) dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), ne braniti, ne preprečiti (preprečevati): licentiam Ci., morem V., licentiā permissā Ci., id lege permittitur Ci.; pri istem subj. z inf.: L. idr., Lacedaemonios bello persequi iusserit et ei permiserit quem vellet eligere ad dispensandam pecuniam N.; pri različnem subj. z ACI: T., Iust., Plin., Suet., ille meas errare boves, ut cernis, et ipsum ludere quae vellem calamo permisit agresti V.; s finalnim stavkom: L., Plin. iun., Cu., hic ille „primum, quis Antonio permisit“ inquit „ut et partes faceret et utram vellet prior ipse sumeret?“ Ci.; abs.: lex iubet aut permittit aut vetat Ci., permittente senatu Eutr.; pass. impers. permittitur Sen. ph. ali permissum est Q. z inf. = dovoljeno biti, smeti se, na izbiro biti; abl. abs. permisso, ut … L., Cu. ko (ker) je bilo dovoljeno, ko (ker) se je smelo; pri poznejših piscih v osebnem skladu permittor dovoljeno mi je, morem, smem, lahko, poseb. pogosto permissus z inf. tisti, ki mu je dovoljeno, tisti, ki sme (lahko): Aug., ad Graeciam ire permissus est Amm. dovoljeno mu je bilo (smel je) iti v Grčijo, permissi vivere, ut vellent Aur. — Subst. pt. pf. permissum -ī, n dovolitev, dovoljenje, dovolilo, privolitev, privolilo: permisso uti H., ait Labeo exspectandum vel permissum pontificale seu iussionem principis Ulp. (Dig.).

persist [pəsíst] neprehodni glagol
vztrajati (in pri čem)
držati se, ne popustiti; dalje delati (with na)
dalje trajati

persister [-ste] verbe intransitif biti vztrajen, (trdovratno) vztrajati (v čem), ne popustiti, ostati stanoviten

persister à nier vztrajno tajiti
il persiste dans son erreur vztraja v svoji zmoti
cette mode n'a pas persisté ta moda se ni obdržala
je persiste à croire que ... še vedno mislim, da ...

persistere v. intr. (pres. persisto)

1. vztrajati:
persistere in un proposito vztrajati pri nameri

2. nadaljevati se, ne prenehati:
la febbre persiste vročina ne popušča

Peruánec, -nka Péruvien moški spol , -ne ženski spol

per-vertō (stlat. per-vortō) -ere -vertī -versum (per in vertere)

1. prevrniti (prevračati), podreti (podirati): Pl., virgulta, tecta, deorum solia Ci., perversae rupes L. udrte skale (pečine), perverso vulnere S. fr. dregniti (dregati) v rano, kopati po rani.

2. metaf.
a) (pre)obrniti ((pre)obračati), narobe (napak) obrniti (obračati): vetustos mores N. (v nasprotje) obrniti, sprevreči, popačiti, izpriditi, perverso more Ci. proti običaju, v nasprotju z običajem, bellum poscunt perverso numine V. proti volji bogov.
b) spodmakniti (spodmikati), izpodmakniti (izpodmikati), podreti (podirati), strmoglaviti (strmoglavljati), vreči (metati), spodriniti (spodrivati), izpodriniti (izpodrivati) koga: civem egregium iudicii procellā Ci., numquam (sc. ille me) ullo artificio pervertet Ci. zbegati, p. semet, Germanici liberos T., Calpurnia pervertitur T. se prežene, se pošlje v izgnanstvo.
c) ovreči (ovračati), zavrniti (zavračati), zanik(ov)ati, ne prizna(va)ti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), odpraviti (odpravljati), pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati): omnia iura, vectigalia Ci., amicitiam Ci., civitatem, Thasum N. — Od tod adj. pt. pf. perversus 3, adv. -ē

1. obrnjen: oculi perversissimi Ci. zelo krivoglede, zelo škileče (škilave), comas induere perversas O. lasuljo dati narobe na glavo, si quisque capite deorsum pendeat perversus est utique situs corporis et ordo membrorum Aug.

2. metaf.
a) napačen, nepravi, kriv, razumu nasproten, nerazumen, nerazumski, nesmiseln; izprijen, izmaličen, spačen, izrojen, nenaraven, protinaraven, perverzen; kot adv. napak, narobe: Hier., Tert. idr., mens O., homo, sapientia, religio Ci., perverse facere Pl., perverse errare Pl. močno (hudo) se motiti, beneficiō perverse uti Ci., quō quid potest dici perversius? Ci.; subst. n: ratio in perversum sollers Sen. ph. nesmiselno delujoča pamet.
b) hudoben: Menalcas V. zavistni, nevoščljivi.

peu [pö] adverbe malo; kratek čas, ne dolgo; masculin nekoliko, malce

le peu de bonheur nekoliko, malce sreče, skromna sreča
le peu de gens maloštevilni ljudje
un peu (de) nekoliko
un petit peu čisto malo
homme masculin de peu človek nizkega porekla
à peu près približno
peu à peu po malem, polagoma
peu après malo za tem, kmalu nato
un peu bien, beaucoup (familier) mnogo, precéj; preveč
peu de chose ne mnogo, malenkost; nič posebnega
comme il y en a peu kot jih je malo
dans peu (de temps), sous peu, avant (qu'il soit) peu v kratkem, kmalu
depuis peu od nedavna
en peu de mots v malo besedah, skratka
c'est du peu (familier) kmalu bo konec
c'est peu (que) ne zadostuje (da)
peu s'en faut, il s'en faut de peu que ... malo manjka, skoraj, da ...
peu s'en faut qu'il n'ait tout perdu dans cette spéculation malo je manjkalo, da ni vsega izgubil pri tej špekulaciji
peu ou point, ni peu ni point malo ali nič, prav nič
pour, si peu que (subj) če le količkaj, samo če
si peu que ce soit naj bo še tako malo
pour un peu kmalu, samo malo (il eût dit pa bi bil rekel)
à peu (de chose) près približno, skoraj
peu ou prou, ni peu ni prou malo ali veliko, ne malo in ne veliko
quelque peu nekaj, nekoliko
si peu que rien toliko kot nič
(un) tant soit peu čisto malo
(familier) très peu pour moi! (odklonitev) brez mene! me ni zraven! ne bo nič, to ni nič zame!
cela arrive trop peu souvent premalokrat se to zgodi
il est mon aîné de peu on je malo starejši od mene
peu me chaut malo mi je mar
je l'ai manqué de peu za malo sem bil prepozen, da bi ga srečal, skoraj sem ga srečal
il ne s'amuse pas qu'un peu on se mnogo zabava
être peu pour quelqu'un malo pomeniti komu
Tu ferais ça? - Un peu! (v vzklikih) Bi (ti) naredil to? - Seveda! Gotovo! Pa da!

piker [páikə] samostalnik
ameriško, sleng majhen špekulant; kdor nič ne tvega, kdor oprezno igra; skopuh; klatež, potepuh

pipì

A) f
fare la pipì otr. lulati

B) m

1. otr. lulek

2. igre človek ne jezi se

pizzicato [pidzikato] masculin, musique brenkanje s prstom po strunah, ne z lokom; pizzicato

placet² [pléisit] neprehodni glagol
odobriti, ne odobriti, odbiti

plafonner [-fɔne] verbe transitif opremiti (sobo) s stropom (iz mavca); verbe intransitif ne prekoračiti najvišje točke; automobilisme voziti z največjo hitrostjo; aéronautique doseči maksimalno višino

plain-spoken [pléinspóukən] pridevnik
odkrit, odkritosrčen, iskren, ki ne ovinkari

plaudō (plōdō) -ere, plausī (plōsī), plausum (plōsum)

I. trans. s ploskom udariti (udarjati), pleskniti (plesketati), ploskniti (ploskati), biti s čim kaj, kam, ob (na) kaj, po čem: pectora (sc. equorum) manu O., circumstant properi aurigae manibusque lacessunt pectora plausa cavis V., cervicem V. (po)trep(lj)ati, pedibus choreas V. topotaje rajati, plausis alis O. plesketaje (frfotaje) s perutmi (krili). —

II. intr.

1. s ploskom (ploskajoče, tleskajoče) udariti (udarjati), ploskniti (ploskati), pleskniti (plesk(et)áti), tleskniti (tleskati): sumptis quin candida pennis ipsa sibi plaudat crepitante ciconia rostro O. klopoče, garrula limoso prospexit ab elice perdix et plausit pennis O. je zaplesketala (plesknila), je udarila s krili, je zaprhutala, et alis plaudentem nigra figit sub nube columbam V., aversae inter se manus collisae non plaudunt Sen. ph., non Lybico molles plauduntur pectine telae Ps.-V. (Ciris).

2. occ. z rokami ploskati v pohvalo, aplavdirati, prirediti (prirejati) ovacije (v gledališču itd.): clare plaudere, clare plaudere manibus Pl., his in theatro plaudebatur Ci., manus in plaudendo consumere Ci., huic ita plausum est, uti Pompeio plaudi solebat Ci., qui Curioni stantes plauserant Ci., a stantibus plausum esse Suet., plaudere manu, percutere pede Ambr.; komediografi so svoje igre zaključevali s pozivom poslušalcem, naj ploskajo („plaudite!“), od tod: usque ad „plaudite“ venire Ci. do konca igre, donec cantor „vos plaudite“ dicat H.

3. metaf. (po)hvaliti, hvalo da(ja)ti (peti): te curaturum fumo ut combureretur plaudente totā provinciā Ci., versibus alicuius O., ineptiis meis T. (Dial.), ingeniis non ille favet plauditque sepultis H., diis hominibusque plaudentibus Ci., populus me sibilat, at mihi plaudo ipse domi (znamenje samovšečnosti) H., nec ipse tibi plaudis Plin. iun., Apollodoro plaudit imbrifer Nilus Mart.

4. (kot znamenje neodobravanja, nezadovoljstva) s ploskanjem ali cepetanjem (topotanjem, butanjem z nogo ob tla) ne odobravati, izražati nezadovoljstvo: in aliquem Min.

Opomba: Fut. po 2. konjugaciji plaudebit: Vulg.

plebéjec, -jka plébéien, -ne moški spol, ženski spol

plebejci (pejorativno) plèbe ženski spol, populace ženski spol, vulgaire moški spol

plug¹ [plʌg] samostalnik
čep, zatik, klin, moznik, zamašek; (zobna) plomba
elektrika vtikalo, vtikač; avtomobilska svečka (tudi spark plug)
gasilni hidrant; zaklepni vijak, pipnik, ključ pri pipi, ključ pri ventilu; žveček tobaka
ameriško, sleng kljuse
ameriško, sleng popularizacija, reklama
ameriško, ekonomija, sleng blago, ki ne gre v prodajo
ameriško, sleng udarec s pestjo

podbáciti pòdbācīm
1. podstaviti: mahnu sabljom Marko, Musa buzdovan podbaci
2. ne izpolniti naših pričakovanj: žetva je ove godine podbacila; on je u svom radu mnogo podbacio