Franja

smatter [smǽtə]

1. samostalnik
površno znanje, polznanje

2. prehodni glagol
površno poznati (vedeti); površno se ukvarjati z

to smatter French lomiti francoščino
he smattered law malo se je bavil s pravom

smŕt muerte f ; jur fallecimiento m ; defunción f

do smrti hasta la muerte
v primeru smrti en caso de muerte
oznanilo o smrti anuncio m de defunción
na smrt bolan enfermo de muerte
na smrt žalosten muy afligido, fig con el corazón roto
nenadna (navidezna, junaška, zaradi izkrvavitve, prezgodnja, naravna, nasilna) muerte repentina (aparente, heroica, por hemorragia, prematura, natural, violenta ali a mano airada)
slutnja bližnje, skorajšnje smrti presentimiento m de la muerte próxima
malo pred svojo smrtjo poco antes de morir
po smrti objavljen póstumo
boj za življenje ali smrt lucha f a muerte
za življenje ali smrt a vida o muerte
prinašajoč smrt mortal, fatal, mortífero, deletéreo
dan (obletnica) smrti día m (aniversario m) de la muerte
boriti se s smrtjo agonizar, estar en la agonía
do smrti goniti (divjad) perseguir a muerte, acosar (tudi fig)
tu gre za življenje ali smrt va en ello la vida
iti v smrt ir a la muerte
do smrti mučiti atormentar hasta la muerte
nihati, viseti med življenjem in smrtjo estar (ali hallarse) entre la vida y la muerte
najti smrt hallar la muerte; perecer
na smrt obsoditi condenar (ali sentenciar) a muerte
rešiti koga smrti salvar la vida a alg
umreti naravne smrti morir de muerte natural
umreti nasilne smrti morir de muerte violenta, morir a mano airada
do smrti se zgarati matarse a trabajar
pogumno zreti smrti v oči afrontar serenamente la muerte
proti smrti ni leka contra la muerte no hay cosa fuerte

sneg¹ [é] moški spol (-a, ni množine) der Schnee (drseči Gleitschnee, globoki Tiefschnee, gnili Faulschnee, kompaktni/sprijeti/strnjeni/utrjeni/vezani Festschnee, Kompaktschnee, lepljivi/lepki Pappschnee, mehki Weichschnee, mrzli Kaltschnee, nabiti/naphani Packschnee, Pressschnee, nesprijeti/rahli/sipki Lockerschnee, novi/novozapadli Neuschnee, plovni/tekoči Schwimmschnee, puhasti Wildschnee, rdeči Blutschnee, spomladanski Frühjahrsschnee, Frühlingsschnee, Sulzschnee, stari Altschnee, suhi Trockenschnee, vlažni/južni Feuchtschnee, Nassschnee, živi Triebschnee)
nakodrani sneg Windrippen množina, Windrippeln množina, Schneerippeln množina
živi sneg (vejavica) die Schneedrift, (nizka vejavica) das Schneefegen, (visoka vejavica) das Schneetreiben
… snega Schnee- (pritisk der Schneedruck, gostota die Schneedichte, krpa/zaplata der Schneefleck, plastovitost die Schneeschichtung, teža/breme die Schneelast, osipanje die Schnee-Entladung, polzenje das Schneekriechen, prestrezanje/zadrževanje der Schneerückhalt, sposobnost zadrževanja das Schneerückhaltevermögen)
plaz … snega die -schneelawine (drsečega Gleitschneelawine, kložastega Schneebrettlawine, mokrega Nassschneelawine, novega Neuschneelawine, sprijetega Festschneelawine, Kompaktschneelawine, suhega Trockenschneelawine)
… za sneg Schnee-
(očala die Schneebrille, lopata die Schneeschaufel)
stari sneg Altschnee, alter Schnee
svež sneg junger Schnee, Neuschnee
sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
sneg do nižin Schnee bis in die Tallagen hinein
lopata za sneg die Schneeschippe, der Schneeschieber
kup snega der Schneeberg
kidanje snega das Schneeschippen, Schneeschaufeln, Schneeräumen
ločnica večnega snega die Schneegrenze
plast snega die Schneeschicht
plug za pluženje snega der Schneepflug
dež pomešan s snegom der Schneeregen
veliko snega große Schneemengen
višina snega die Schneehöhe
čistiti/plužiti sneg (den Schnee) räumen, die Straße räumen
kjer je vedno dovolj snega schneesicher
spolzek zaradi snega schneeglatt
z malo snega schneearm
z veliko snega schneereich
ki se upogiba pod snegom schneebeladen
pokrit s snegom schneebedeckt
odrezan zaradi snega eingeschneit
prekriti s snegom einschneien
smrt v snegu der weiße Tod
figurativno lanski sneg Schnee von gestern

sniff¹ [snif] samostalnik
(po)vohanje, (po)duhanje; hlipanje, smrkanje, jokanje, cmerjenje; glasno vdihavanje zraka (vonjave, dišave itd.) skozi nos, šum (zvok), ki nastaja pri tem; kratek dih
figurativno prezirljivo vihanje nosu

a sniff of fresh air vdihljaj svežega zraka
take a sniff of this brandy poduhajte malo to žganje!

so¹

1. tako, so nicht ne tako; so groß usw.: tako velik itd.; so X (= so sagt/meint X) tako (pravi/meni) tudi X

2. so viel toliko; dreimal/zehnmal usw. so viel trikrat/desetkrat itd. več

3. so ein/eine/ein tak/takšen, taka/takšna, tako/takšno

4. kaj, nekaj, so etwas kaj takega; so ähnlich nekaj podobnega

5. (ungefähr) enkrat (so gegen Abend enkrat proti večeru, so gegen fünf Uhr enkrat do petih, malo pred peto); približno (so fünfhundert Besucher približno 500 obiskovalcev, so zwei Wochen približno dva tedna)

6. kolikor mogoče, čim, so ... wie möglich (so schnell/viel/wenig usw. wie möglich kolikor mogoče hitro/veliko/malo, čim hitreje, več, manj) ; so gut wie nichts usw.: takorekoč (nič)

7. so oder so tako ali drugače; tako in tako; so und so tako in tako; so eine Sache taka čudna zadeva

8. (ohnehin) kar tako, brez drugega

9. res (so ganz egal res čisto vseeno); So? Res?

sobre [sɔbrə] adjectif zmeren, trezen; figuré umerjen; varčen (de z); preprost (obleka)

le chameau est sobre kamela pije malo vode
il est sobre d'éloges, de paroles on je varčen s pohvalami, on je redkobeseden

sol¹ [sou] ženski spol (-i …)

1. kuhinjska: das Salz, Kochsalz, Tafelsalz; (česnova Knoblauchsalz, dietna Diätsalz, kamena Steinsalz, morska Salinensalz, Meersalz, Seesalz)

2.
živinska sol Viehsalz
dodajati sol Salz zufüttern
dodajanje soli die Salzfütterung
|
ki vsebuje (jedilno) sol kochsalzhaltig
ki vsebuje veliko soli kochsalzreich
brez soli salzfrei, kochsalzfrei, ohne Salz, figurativno salzlos abgeschmackt
pomanjkanje soli der Salzmangel
pridobivanje soli die Salzgewinnung, kamene: der Salzbergbau
raztopina kuhinjske soli die Kochsalzlösung
delež soli v der Salzgehalt (von)
ležišče soli die Salzlagerstätte
vdor soli der Salzeinbruch
z malo soli salzarm
zrno soli das Salzkorn, ein Krümchen Salz
trgovina s soljo der Salzhandel
figurativno ne zaslužiti niti za sol nicht das Salz zur Suppe verdienen

sól sal f

dišeča sol sal volátil
Glauberjeva sol sulfato m de sosa
grenka sol sulfato m magnésico, sal de Inglaterra, sal de Epsom, sal de higuera, sal amarga
kalijeva sol sal potásica
kamena sol sal f gema
jelenova sol sal de asta de ciervo
kuhinjska sol sal f común, sal de cocina
lužna sol sal alcalina
morska sol sal marina
živinska sol sal común bruta
davek na sol impuesto m sobre la sal
industrija soli industria f salinera
rudnik (žila) soli mina f (vena f) de sal
imeti malo soli v glavi (fig) tener poca sal (en la mollera)

solere^*

A) v. intr. (pres. sōglio) imeti navado:
i saggi sogliono parlar poco modri ljudje ponavadi malo govorijo

B) v. intr. impers. biti navada:
come si suol dire kakor je navada reči, kot se reče

sōlitūdō -inis, f (sōlus)

1. samotnost, samota, neobljudenost, brezljudnost, puščoba, puščobnost, praznost, praznota, praznina, tihost, tihota (naspr. celebritas, frequentia, frequentia et abambulatio hominum): Ter., Amm. idr., loci Ci., illum (sc. P. Scipionem) et in solitudine secum loqui solitum Ci., audistis, quae solitudo in agris esset Ci., erat ab oratoribus quaedam in foro solitudo Ci., ubi postquam solitudinem intellexit S., ut, quam in curia solitudinem fecerit, domi quoque faciat L., per occasionem et solitudinem L. ker se je ponudila priložnost, ko na kraju ni bilo vojakov, eadem solitudo … coëgit consules circa fora proficisci L. pomanjkanje ljudi (v Rimu), neobljudenost; meton. (konkr.) samoten kraj, puščava, pustinja, divjina, divjava: Vell., Amm. idr., in desertissima solitudine Ci., facere solitudinem Plin., Plin. iun., Cu., T. ali solitudines L., se in solitudinem ac silvas abdiderant C., civitatibus maxima laus est quam latissime circum se vastatis finibus solitudines habere C., per vastas solitudines Cu.; z gen.: in hac … omnis humani cultus solitudine Cu. v tej pustinji, nastali, ker so jo ljudje popolnoma prenehali obdelovati.

2. osamelost, samost, samota, zapuščenost, brezpomočnost (brezpomočje), nemoč, nemočnost, osirotelost: per huius solitudinem te obtestor Ter., Aebutius iste, qui iam diu Caesenniae viduitate ac solitudine aleretur Ci., solitudo viduarum Ci., illorum (sc. puerorum) solitudo Ci., solitudo circa decemviros L., ea solitudo magistratuum per quinquennium urbem tenuit L. pomanjkanje, primanjkovanje, pogrešanje, neque vero hic (sc. Thrasybulus) non contemptus est primo a tyrannis atque eius solitudo N. pomanjkanje (malo število) sobojevnikov, id repente solitudinis erat T. tako naglo (nenadno) je bila zapuščena.

something [sʌ́mɵiŋ]

1. samostalnik
nekaj; nekaj važnega; nekaj takega; (evfemizem) presnet, preklet

something else nekaj drugega
something old nekaj starega
something or other karkoli, to ali ono
a certain something nekaj določenega (gotovega)
not for something! za nič na svetu ne!
that something man! ta prekleti človek!
something must be done nekaj je treba storiti
I have something for you imam nekaj za vas
he is something of a... on je nekak (nekaj takega kot)
he is something of a poet on je nekak pesnik; on je malo pesnika
there is something in that nekaj je na tem
it is something to have nothing to pay to (pa) je nekaj (vredno), da ni treba nič plačati
he gave her a brooch or something dal ji je brošo ali nekaj takega (podobnega)
I hope to see something of you there upam, da vas bom tam videl od časa do časa
he thinks himself something ima se za pomembno osebo

2. prislov
nekaj, malce; precéj; izredno, važno

something like pogovorno nekaj kot
stooping something like his father nekoliko sključen kot njegov oče
that is something like burgundy pogovorno to je pa res (pravi) burgundec!
that is something like! tako je! tako je prav! odlično!

sommairement [sɔmɛrmɑ̃] adverbe sumarno, v izvlečku, na kratko; brez formalnosti, preprosto

être sommairement vêtu biti malo oblečen

somme² [sɔm] masculin spanje

faire un petit somme malo zaspati
ne faire qu'un somme nepretrgoma spati (celo noč)

somnoler [sɔmnɔle] verbe intransitif dremati, na pol spati; figuré biti neaktiven

après le repas, il somnole un peu po obedu malo zadrema

sonc|e [ó] srednji spol (-a …) die Sonne (tudi astronomija) (jesensko Herbstsonne, jutranje Morgensonne, polnočno Mitternachtssonne, zimsko Wintersonne, zahajajoče Abendsonne)
tehnika umetno sonce künstliche Sonne
tehnika višinsko sonce Höhensonne
morsko sonc živalstvo, zoologija der Sonnenstern (bodičasto Stachelsonnenstern)
… sonca Sonnen-
(položaj der Sonnenstand, boginja die Sonnengöttin, bog der Sonnengott, častilec der Sonnenanbeter, čaščenje/kult die Sonnenanbetung, der Sonnenkult)
ki ljubi sonce rastlinstvo, botanika sonneliebend
jasen kot sonce sonnenklar
najbližji soncu ( der ) sonnennächste
sonce je visoko/nizko die Sonne steht hoch/niederig
sonce žari die Sonne lacht
za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein
brez sonca sonnenlos
na soncu astronomija auf der Sonne, ležati ipd.: in der Sonne
greti se na soncu sich in der Sonne aalen
na soncu dozorel sonnengereift
pražiti se na soncu sich in der Sonne rösten
od sonca von der Sonne
od sonca osvetljena stran die Tagseite
obsijan od sonca besonnt
ogorel od sonca sonnengebräunt
ožig od sonca der Sonnenbrand
pod soncem unter der Sonne
prostor pod soncem der Platz an der Sonne
proti soncu gegen die Sonne
ki se koplje v soncu durchsonnt
z malo sonca sonnenarm
kjer sonce gotovo sije sonnensicher

song [sɔŋ] samostalnik
pesem (za petje), petje; spev, pesem, pesnitev, poezija
figurativno malenkost

for an old song figurativno zelo poceni
song of a motor šum, brnenje motorja
no song, no supper figurativno za malo denarja, malo muzike, za (iz) nič ni nič
not worth an old song piškavega oreha ne vreden
folk song, traditional song ljudska (narodna) pesem
part song glasba pesem za več glasov
sacred song duhovna pesem
it's the same old song to je (vedno) ista stara pesem
to burst forth into song začeti (naglas) peti
to buy (to sell, to get) for a song (for a mere song) kupiti (prodati, dobiti) za skorjico kruha (zelo poceni, skoraj zastonj)
to change one's song ubrati drug ton (druge strune)
he gave me a song and dance about how busy he was pripovedoval mi je čuda o tem, koliko dela ima
to sing another song (a different song) drugo pesmico zapeti, figurativno spremeniti ton, ubrati druge strune
that's nothing to make a song about zaradi tega ni treba delati nobenega hrupa, to ni važno

sonné, e [sɔne] adjectif o-, na-znanjen z zvoncem; dokončan, završén, minul; familier prismojen; omamljen

un garçon un peu sonné malo prismojen fant
boxeur masculin sonné od udarca omamljen boksar
il est midi sonné, trois heures sonnées poldan, tri je proč
(figuré, familier)

c'est midi sonné piepozno je

soon [su:n] prislov
kmalu, v kratkem; (zelo) hitro; zgodaj; rad

soon afterward malo potem; malo pozneje
as soon as brž ko, čim, kakor hitro; prav tako rad ... kot
as soon as 6 a.m. že ob šestih zjutraj
I would as soon walk as ride prav tako rad bi šel peš, kot se peljal
I would just as soon stay at home jaz bi prav tako rad ostal doma
thank you, I'd just as soon stand hvala, bi kar (rad) stal
what makes you come so soon? zakaj prihajate tako zgodaj?

sopra

A) prep.

1. na, nad, čez:
accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi

2. na; proti:
buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
stare sopra qcn. pritiskati na koga

3. po (časovno):
bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
dormirci sopra pren. prespati kaj

4. nad, čez, več kot:
pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen

5. o, na:
conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
tornare sopra una decisione premisliti si

6. bolj kot:
mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo

B) avv.

1. zgoraj:
un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju

2. prej, predhodno:
con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno

C) agg. invar.
sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
la parte di sopra gornja stran

Č) m invar.
il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran

sórta (-e) f

1. specie (tudi ekst.):
krompirjeve sorte, sorte grozdja specie di patata, di uva

2. pren. specie, sorta, genere; pejor. risma:
malomarnost najslabše sorte negligenza della peggior specie
vse sorte tutte le specie, tutti i colori
kadar je malo pijan, govori vse sorte quando è alticcio ne dice di tutti i colori
PREGOVORI:
iste sorte ptiči skup letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari