Franja

par ženski spol

a la par hkrati, obenem; prav tako
cambio a la par menjava 1:1
a la par que decía ko je to rekel

pasa ženski spol suha grozdinka, rozina

pasa gorrona cibeba, debela grozdinka
uva pasa rozina
estar hecho una pasa biti suh ko trska
pasas de Corinto pl korinte, majhne rozine

pasar

1. prepeljati, prenesti, prehoditi, preiti, iti čez; podati, naprej dati, predložiti, vložiti; prekositi; odpustiti; vtihotapiti; (bežno) prebrati; napraviti, izdelati (izpit, tečaj); precediti; prebiti (čas), preživeti; prenašati, izdržati

pasar aviso, pasar nota (a) obvestiti, sporočiti komu
pasar la mano (por la cabeza) pogladiti (po glavi)
pasar los ojos (por) bežno pregledati, preleteti
pasar una orden dati naročilo, naročiti
pasar el peine počesati
pasó el río šel je čez reko
pasar plaza de veljati za
pasar un recado (a) sporočiti kaj
pasar revista (voj) opraviti pregled (mimohod) čet
pasar el tiempo preživeti čas
¡a pasarlo bien!; ¡que lo pase V. bien! zdravi bodite! pozdravljeni!
¿cómo lo pasa V.? kako Vam gre?
dejar pasar faltas spregledati napake
no le puedo pasar ne morem ga prenašati
pasar a cuchillo (voj) posekati, posabljati
pasar de largo iti mimo, ne da bi se zaustavili
pasar en blanco izpustiti, ne omeniti
pasar en silencio molče preiti
pasar por alto preiti, izpustiti, pozabiti, iti preko česa
pasar por cedazo (ali tamiz) precediti, presejati, prerešetati
pasar por encima (fig) preskočiti, preiti kaj

2. iti (mimo, skoz, čez, naprej); mimo se peljati; miniti; na misel priti; napredovati; preiti, naprej priti; veljati (por za); izdržati, znosen biti; oveneti, obledeti (barve); iz mode priti; začeti gniti (sadje)

pasar adelante naprej iti, nadaljevati
pasar corriendo teči mimo
pasar y repasar iti sem in tja
puede pasar gre, ni slabo
al pasar ella ko je šla mimo
hacer pasar spustiti skozi, pretihotapiti
¿cuándo pasa el tren? kdaj pelje vlak?
¡pase! no, prav! zaradi mene!
que pase lahko pride noter
¡pase Vd.! vstopite (naprej), prosim!
¿ha pasado? je izdelal (o učencu)?
ir pasando prebijati se s težavo, životariti
¡eso no pasa! to ne velja!
pasar a la clase superior napredovati v višji razred
pasar a la historia slaven postati
pasar a mejor vida umreti
pasó a oficial napredoval je v častnika
pasar (= llegar) a ser postati
pasó a la cárcel zaprli so ga (v ječo)
pasar de los veinte biti nad 20 let (star)
los gastos pasan de... stroški znašajo nad ...
no pasa de ser... nič drugega ni kot ...
pasar de largo naprej iti
pasar por iti preko (skozi); prenašati (trpeti) kaj; veljati za; prepotovati
por eso non paso tega ne trpim
mañana pasaré por su casa jutri se oglasim pri Vas
no le pasa por el pensamiento to mu ne pride na um, na to niti ne misli

3. zgoditi se, dogoditi se

¿que pasa? kaj se dogaja? kaj pa je?
no le ha pasado nada nič se mu ni zgodilo

4.

pasarse dogoditi se; miniti; prezrel biti, preveč se skuhati; oveneti; puščati (lonec); zaskočiti se; iz mode priti; preiti, iti k; zadovoljiti se; predaleč iti, predaleč stvar gnati
el arroz se pasa riž se razkuha
¡cómo (se) pasa el tiempo! kako hitro mine čas!
pasarse al enemigo preiti k sovražniku
pasarse de médico promovirati za doktorja medicine
pasarse de listo premeten biti; napako napraviti
se me ha pasado de la memoria ušlo mi je iz spomina
pasarse sin pomagati si brez, lahko pogrešati
pasarse la mano por los cabellos pogladiti si lase z roko

paso moški spol korak; stopinja, sled; hoja; prehod, prevoz, dohod; prelet (jata) ptic; stopnica, lestvični klin; kratka gledališka igra; cerkven sprevod, procesija; morska ožina, soteska

paso acelerado (voj) hitri korak
paso de comedia gledališka igrica
paso en falso napačen korak, spotikljaj
paso ligero (voj) tekalni korak, tek
paso a nivel železniški prehod
mal paso zadrega, stiska
a paso korakoma
paso a paso korak za korakom
a paso de tortuga po polževo
a paso de carga v diru, hitro
a paso lento s počasnimi koraki
a ese paso na ta način, tako
a mi paso por pri mojem potovanju (skozi)
al paso spotoma, med potjo, hkrati
al paso que tako kot, po; medtem ko
de paso mimogrede, o priliki, hkrati
de paso por Paris na poti skozi Pariz
paso por paso korak za korakom
a cada paso pri vsakem koraku, neprestano
al paso que vamos na ta način
abrir paso pot narediti (utreti)
abrirse paso (por entre) prebiti se (skozi)
acortar el paso počasneje iti
alargar (ali apretar, avivar) el paso pospešiti korak, hitreje iti
se arrojó al paso de un tren vrgel se je pod vlak
ceder (ali dejar) el paso (a) komu prednost dati
cerrar el paso pot zapreti
coger al paso naleteti na
dar paso (a) komu vstop priskrbeti
dar un paso decisivo napraviti odločilen korak
dar un paso en falso napačno stopiti, spotakniti se, spodrsniti
dicho sea de paso približno rečeno
aquí estoy de paso tu se le prehodno mudim
hacerse paso preriniti se, prebiti se
marchar (ali ir, andar) al paso počasi iti
no poder dar (un) paso nič ne napredovati, ne moči naprej
sacar del mal paso a uno komu iz stiske pomagati
tener el paso prednost imeti
¡paso! s poti! mirno!
¡prohibido el paso! prehod prepovedan!
pasos (de la Pasión) (rel) postaje križevega pota
a dos pasos nekaj korakov od tu, nedaleč
a pasos medidos umerjenih korakov
dar pasos inútiles zaman se truditi
dar los pasos necesarios napraviti ustrezne korake
seguir los pasos (de) komu za petami slediti
volver sobre sus pasos (zopet) vrniti se, nazaj iti, po isti poti

pásti (pásem)

A) imperf. tr. intr. pascolare, pascere:
pasti koze, krave, ovce pascolare le capre, le mucche, le pecore
pasti v planinah monticare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pasti dolgčas provare noia, essere annoiati
pasti jezo essere arrabbiati, incavolati
saj nisva skupaj krav pasla non siamo mica in confidenza
pog. ko sem še krave pasel quand'ero ancora piccolo
kravice pasti stare proni
lenobo pasti battere la fiacca, oziare, poltrire
pasti mulo tenere il muso
pasti oči pascere gli occhi su
pasti radovednost, zijala curiosare
pasti si trebuh mangiare, rimpinzarsi

B) pásti se (pásem se) imperf. refl. pascolare:
pasti se v planinah monticare, alpeggiare
krave se pasejo le mucche pascolano

pastorek samostalnik
1. (sin partnerja) ▸ mostohafiúSvojemu pastorku in pastorkama je bil nadvse popustljiv oče. ▸ A mostohafiával és a mostohalányaival szemben igencsak engedékeny apa volt.

2. (kar je zapostavljeno) ▸ mostohagyerek, mostoha, mostohakölyök
Slovenski liberalizem, ključni pogoj modernizacije, ostaja pastorek – nerazvit, neutrjen in na političnem obrobju. ▸ A szlovén liberalizmus, mely a modernizáció kulcstényezője lenne, továbbra is a politikai perifériára szorult, fejletlen, erőtlen mostohagyerek.
Potem ko je bila nordijska kombinacija pri nas dolga leta zgolj pastorek smučarskim skokom in bi jo nekateri najraje kar ukinili, je letos vendarle drugače. ▸ Miután az északi összetett hosszú éveken keresztül nálunk csak a síugrás mostohagyermekének számított, és volt, aki legszívesebben megszüntette volna, idén megváltozott a helyzet.

patata ženski spol krompir

no entender una patata biti neumen ko noč
patatas con cáscara krompir v oblicah
patatas cocidas kuhan krompir
patatas fritas ocvrt krompir
patatas machacadas zmečkan krompir
patatas nuevas nov krompir

patriarhat samostalnik
1. (družbeni sistem) ▸ patriarchátusMislim, da je patriarhat nezadržno povezan z položajem moči. ▸ Úgy gondolom, hogy a patriarchátus elválaszthatatlanul kapcsolódik a hatalmi pozícióhoz.
Obstajajo kulture, v katerih je patriarhat še vedno zelo živ in očetova beseda največ velja. ▸ Vannak kultúrák, ahol a patriarchátus még mindig nagyon is él és ahol az apa szava nyom a legtöbbet a latban.

2. v krščanski cerkvi (o ozemlju) ▸ patriarchátus, patriarkátusKo je rimska cerkev naposled uničila oglejski patriarhat, ga je nadomestila s cerkvijo beneškega Marka. ▸ Amikor a római egyház végül föloszlatta az Aquileiai Patriarkátust, a helyére a velencei Szent Márk-templom került.Patriarh je namreč pred Langobardi zbežal v Gradež, ki je postal novi sedež patriarhata. ▸ A pátriárka a langobardok elől Gradóba menekült, amely a patriarchátus új székhelye lett.

paupertās -ātis, f (pauper) neimovitost, ubožnost, beda in sicer

1. pičel obstoj, pičla sredstva, pičla eksistenca, pomanjkanje sredstev, pomanjkanje bogastva = stanje, ko človek nima ne več ne manj, kot je nujno potrebno (naspr. divitiae): H., T., Sen. ph., Sil., Val. Max. idr., paupertas vel potius egestas ac mendacitas Ci., in paupertate vivere Ci. ob pičlem, non est paupertas habere nihil Mart.; v pl.: potes animo advertere et horum temporum divitias et illorum paupertates Varr. ap. Non., ex multis paupertatibus divitiae fiunt Sen. ph. pičlih dohodkov; occ. siromačíja = skromno premoženje: Dig.

2. metaf. (= egestas, inopia) revščina, siromašnost, siromaštvo, siróščina, potreba, pomanjkanje, stiska, beda, sila: Ci., L. idr., infelix Iuv., paupertas si malum est, mendicus beatus nemo esse potest Ci., cum propter paupertatem sues puer pasceret Ci.; pren. bornost, revnost, siromašnost: illam partem excusationis qua te scribis orationis paupertate (sic enim appellas) isdem verbis epistulas saepius mittere nec nosco nec probo Ci. ep., quae cur tanto opere aspernemur nihil video, nisi quod iniqui iudices adversus nos sumus ideoque paupertate sermonis laboramus Q., quam in Latinum transferentes litteraturam vocaverunt, fines suos norit, praesertim tantum ab hac appellationis suae paupertate Q.

pàzār -ára m (t. pazar, perz.)
1. trg: iznijeti, donijeti robu na pazar prinesti blago na trg
2. semenj: sutra je u gradu pazar; dok se lisici prouče berati, ode njena koža na pazar medtem ko se lisici preučujejo dokumenti, je že njeno krzno na semnju, na prodaj
3. nakupovanje: subotom se ide na pazar v soboto se gre po nakupih, vsako delo opravljaj o pravem casu
4. kupcija: zaključiti pazar skleniti kupcijo; nositi glavu na pazar nositi glavo na prodaj, podajati se v nevarnost

paziēnza f

1. potrpežljivost; potrpljenje:
abbi pazienza! potrpi no!
pazienza! nič za to, nič ne de
perdere la pazienza ujeziti se
pazienza, almeno fosse giovane ne rečem, ko bi bila vsaj mlada
la pazienza di Giobbe pren. angelska potrpežljivost
la pazienza di un certosino izjemna natančnost (pri delu)
gioco di pazienza igre pasjansa

2. relig. (cordiglio) redovniški pas

pêche¹ [pɛš] féminin breskev (sad); populaire udarec v obraz, klofuta

pêche Melba breskev v kupi na plasti ledu in pokrita s smetano
avoir une peau de pêche imeti kožo ko breskev
(populaire) recevoir une pêche dobiti klofuto

peine [pɛn] féminin kazen, kaznovanje; muka, trpljenje, bolečina; skrb, jad; žalost, nevolja; težava, trud, napor

à peine komaj, s težavo
à peine que komaj da, toliko da
à grand-peine z veliko težavo
avec peine z nevoljo, nerad
sans peine brez truda
sous peine d'amende, de mort pod kaznijo globe, pod smrtno kaznijo
pour ta peine za kazen, da boš kaznovan
peine antécédente predkazen
peine capitale, de mort smrtna kazen
peine comminatoire posvarilo, grožnja s kaznijo
peine corporelle telesna kazen
peine disciplinaire disciplinska kazen
peine pécuniaire, d'amende denarna kazen
peine de simple police policijska kazen
peine privative de liberté odvzem svobode (prostosti)
peine du talion (kazen) zob za zob, oko za oko
avoir de la peine biti žalosten
j'ai de la peine à le faire težkó, s težavo to naredim; upira se mi, to napraviti
se donner de la peine da(ja)ti si truda, (po)truditi se
donnez-vous la peine d'entrer izvolite vstopiti
encourir une peine nakopati si kazen
être, se mettre en peine de quelqu'un biti v skrbeh, delati si skrbi za koga
être comme une âme en peine biti zelo žalosten
n'être pas au bout de ses peines ne še biti pri kraju svojih težav
ce n'est pas la peine ni vredno truda
faire peine boleti
cela fait peine à voir človeka boli, ko to vidi
faire de la peine à quelqu'un žalostiti koga
ce n'est pas la peine de (+ infinitif), que ... (+ subjonctif) odveč je, ni treba, da ...
est-ce bien la peine de ..., que ...? je treba, se izplača, ni odveč ...?
frapper d'une peine kaznovati
mourir à la peine težkó delati do smrti
perdre sa peine, ses peines zaman se truditi
c'est peine perdue to je izgubljen trud; škoda truda
prononcer, infliger une peine prisoditi kazen
purger sa peine en prison prebiti, odsedeti kazen v ječi
valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
ne valoir pas la peine d'en parler ne biti besede vredno
toute peine mérite salaire vsako delo je vredno plačila
nul bien sans peine (proverbe) brez dela ni jela

peña ženski spol skala, skalnata čer

dormirse como una peña spati ko klada
¡peñas (y buen tiempo)! beži! spravi se proč!

pendant [pɑ̃dɑ̃] préposition med (časovno)

pendant l'hiver v teku zime, v zimi
pendant que medtem ko
avant la guerre et pendant pred in med vojno
pendant ce temps med tem časom, medtem
pendant longtemps dolgo časa

perché, e [pɛrše] adjectif čepeč, sedeč (na veji, na gredi)

hameau masculin perché dans la montagne v hribih ležeča vasica
jouer au chat perché iti se mance (igra)
tirer les faisans au perché streljati na fazane, ko čepe na veji ipd.

per-errō -āre -āvī -ātum (per in errāre) prebloditi, pohajati, potepati se, potikati se kod, kje, obiti, obhoditi (obhajati), prehoditi (prehajati), oblaziti: forum H., freta classe O., totum Latium L., omnem circuitum V., orbem Col., reges Sen. ph.; pass.: arva pererrantur O., pererrato ponto V. potem ko boš preblodil (preplul) morje; metaf.: aliquem totum luminibus V. meriti, ogledovati, venenum totam pererrat V. strup pronica skozi celo njeno telo, strup prodira po celem njenem telesu, hedera ramos pererrat Plin. iun. se vije okrog, opleta, Nilus pererrat Aegyptum Mel. se vije skozi Egipt, teče skozi Egipt, omnes istos … pererra Sen. ph. oglej si (v duhu).

per-ficiō -ere -fēcī -fectum (per in faciō)

1. dodela(va)ti, izdel(ov)ati, dozid(av)ati, narediti (delati) (naspr. incohare): munitiones non plene perfectae C., candelabrum opere mirabili perfectum Ci., pocula argento p. V., p. pontem C., aedem antiquitus incohatam Suet.; cibos ambulatione Plin. prebaviti (prebavljati), lanas Plin. pripravljati, coria Plin. izgotavljati.

2. dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati), izvesti (izvajati), (do)konč(ev)ati: inceptum S., incepta V., conata C., N., Suet., cogitata, facinus, scelus Ci., munus V. nalogo, mandata, senatus consultum L., promissa Ter. izpolniti.

3. dokonč(ev)ati: bellum C., L., delectum, censum, comitia, lustrum L., ferias Latinas comitiaque omnia C., his senatūs consultis perfectis L. ko so bili storjeni, perfecto temporis orbe V. po preteku, qui centum perficit annos H. kdor dopolni sto let.

4. dognati, doseči, narediti, povzročiti (povzročati), storiti: rem Ter.; z zahtevnim stavkom: Ter., perfecit, ut auxilio privarentur N., perfice (= fac), ut cures Ci., quae senatus … ne fieri possent perfecerat Ci., illud non perficies, quominus tuā causā velim Ci.

5. occ.
a) kako vsoto kot dobiček doseči (dosegati), (pri)dobiti: perfici sexagena (milia HS) posse Varr.
b) popolnoma, dodobra naučiti (poučiti): Achillem citharā O.
c) (v obscenem pomenu) = gr. ἐνεργεῖν končati spolni odnos, „končati“, „obdelati“: aut numquam temptes, aut perfice O., hunc ego, cum futuit, non puto perficere Mart. — Od tod adj. pt. pf. perfectus 3, adv. -ē

1. dopolnjen: anni O.

2. metaf. dovršen, popoln, vrl, dober, kot adv. popolnoma, docela, dodobra: H., Mart., Corn., Q., Sen. ph., Suet., Ap., Gell. idr., orator, virtus Ci., vivitur non cum perfectis hominibus Ci., perfectus litteris, sed Graecis Ci. dodobra poučen, zelo vešč, dober poznavalec, strokovnjak, in dicendo Ci., ponendis (spletati) capillis O., perfecte eruditus, perfecte absolutus Ci., perfecte mustum deferbuit Col., valvae perfectiores Ci., quod perfectissimum iudico Ci.; perfectissimus, častni naslov za časa poznih rim. cesarjev: Amm., Lact.; subst.: ad perfectum venire Varr. do popolnosti, ad perfectum Lact. popolnoma, natura perfecta format Macr.

perlé, e [pɛrle] adjectif bisern, bisernat, okrašen z biseri; figuré lično, dovršeno narejen ali izveden

grève féminin perlée stavka, ko se delo ustavi ali opočasni
orge masculin perlé ječmenček
rire masculin perlé (figuré) biseren smeh
soupe féminin perlée juha z maščobnimi očesi

per-mittō -ere -mīsī -missum (per in mittere)

1. (do cilja) vreči, zagnati, zadegati: saxum in hostem O., scopulum in undas O., tela longius Hirt.

2. (do cilja, proti cilju) spustiti (spuščati): equum in hostem L. nagnati, se in hostem Hirt. zagnati se, pognati se, naskočiti, navaliti na, napasti, equitatus permissus turbat ordines L. vdor konjenice vnese zmedo v vrste; pren.: tribunatum L. nebrzdano izrabljati tribunsko oblast, bonitatem ad aliquem Sen. ph. izkazovati komu, se ad rem Gell. gnati se za čim, iskati kaj, permitte me in meam quietem Ap. pusti me v mojem miru; metaf. med. permitti razprostirati se, razširjati se, segati do: regio permittitur ad Arymphaeos usque Mel., odor permittitur longius Lucr.

3. occ.
a) popustiti (popuščati): habenas equo Tib., Sen. tr.
b) (raz)poslati ((raz)pošiljati): caseos trans maria Col.

4. metaf.
a) prepustiti (prepuščati), preda(ja)ti, izročiti (izročati), zaupati, da(ja)ti na razpolago, podvreči: Icti., Col., Lucan. Suet., alicui potestatem Ci., alicui summam belli C., aliquem iudicum potestati Ci., omnia dicioni eius Cu., vitam Roscii sententiis iudicum Ci., rem arbitrio N. na voljo da(ja)ti, pustiti (puščati), incommoda sua dolori suo Ci. svoji bolečini (bolesti) prepustiti (prepuščati) v maščevanje, adulescenti Siciliam Ci., vela ventis Q., classem ventis Plin. iun.; z inf.: ut iam ipsis iudicibus sine mea argumentatione coniecturam facere permittam Ci. na voljo dati; s finalnim stavkom: Ci., S., consuli permissum, ut duas legiones scriberet novas L., consuli permissum faceret L.; s pt. fut. pass. = dati: cuius imperio consilioque summam rem publicam tuendam permiserunt L., his quoque non passim mundi fabricator habendum permisit aëra O. je dal v last, Gallias exercitibus diripiendas permittere Suet., his adeo se abutendum permisit et tradidit, ut … Suet.; occ. α) opustiti (opuščati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, spregled(ov)ati kaj: eas (sc. inimicitias) se patribus conscriptis dixit et temporibus rei publicae permissurum Ci. da se hoče sovraštvu izogniti zaradi senata, p. inimicitias patribus conscriptis Ci. z ozirom (oziraje se) na senat, upoštevaje senat, permitto aliquid iracundiae tuae Ci. spregledujem (gledam skozi prste) tvoji togot(nost)i. β) se permittere podvreči se, da(ja)ti se na razpolago, prepustiti (prepuščati) se, zaupati se: permittere se suaque omnia in fidem ac potestatem C. ali fidei populi Romani L. podvreči se na milost in nemilost rimskemu ljudstvu, omnia permittere L. popolnoma se predati (podvreči).
b) dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), ne braniti, ne preprečiti (preprečevati): licentiam Ci., morem V., licentiā permissā Ci., id lege permittitur Ci.; pri istem subj. z inf.: L. idr., Lacedaemonios bello persequi iusserit et ei permiserit quem vellet eligere ad dispensandam pecuniam N.; pri različnem subj. z ACI: T., Iust., Plin., Suet., ille meas errare boves, ut cernis, et ipsum ludere quae vellem calamo permisit agresti V.; s finalnim stavkom: L., Plin. iun., Cu., hic ille „primum, quis Antonio permisit“ inquit „ut et partes faceret et utram vellet prior ipse sumeret?“ Ci.; abs.: lex iubet aut permittit aut vetat Ci., permittente senatu Eutr.; pass. impers. permittitur Sen. ph. ali permissum est Q. z inf. = dovoljeno biti, smeti se, na izbiro biti; abl. abs. permisso, ut … L., Cu. ko (ker) je bilo dovoljeno, ko (ker) se je smelo; pri poznejših piscih v osebnem skladu permittor dovoljeno mi je, morem, smem, lahko, poseb. pogosto permissus z inf. tisti, ki mu je dovoljeno, tisti, ki sme (lahko): Aug., ad Graeciam ire permissus est Amm. dovoljeno mu je bilo (smel je) iti v Grčijo, permissi vivere, ut vellent Aur. — Subst. pt. pf. permissum -ī, n dovolitev, dovoljenje, dovolilo, privolitev, privolilo: permisso uti H., ait Labeo exspectandum vel permissum pontificale seu iussionem principis Ulp. (Dig.).