Franja

Zadetki iskanja

  • bis, e [bi, z] adjectif sivo rjav

    pain masculin bis črn kruh (ki vsebuje otrobe)
    teint masculin bis temno rjava polt
    toile féminin bise nebeljeno platno
  • bisaîeul, e [bizajœl] masculin, féminin praded, prababica
  • biscornu, e [biskɔrnü] adjectif zverižen, brez prave oblike; čuden, nenavaden; familier čudaški
  • bíser (-a) m

    1. perla:
    ogrlica iz biserov vezzo, collana di perle
    stekleni biseri perline
    bibl. metati bisere svinjam buttare perle ai porci

    2. pren. perla:
    biseri rose le perle della rugiada

    3. ekspr. perla, gemma:
    dekle je pravi biser la ragazza è una vera perla
    biseri literature le gemme della letteratura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kem. boraksov biser perla al borace
    obrt. ohridski biseri perle di Ocrida
  • bissextil, e [-sɛkstil] adjectif

    année féminin bissextile prestopno leto
  • bissexué, e [-sɛksüe] adjectif dvospolen
  • bisunto agg. zelo zamaščen:
    unto e bisunto zelo zamazan
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • bíti (bíjem)

    A) imperf.

    1. battere, picchiare:
    dež bije ob strešnike la pioggia picchia sui tegoli

    2. picchiare, bastonare:
    biti do krvi picchiare a sangue

    3. (ura) battere:
    ura bije eno l'orologio batte l'una

    4. knjiž. (z notranjim predmetom) combattere:
    biti odločilni boj, odločilno bitko combattere la battaglia decisiva

    5. (srce) battere:
    srce mu še bije il suo cuore batte ancora
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti plat zvona suonare a martello
    zadnja ura mu bije è suonata la sua ora
    biti ga combinarne di grosse
    kričeča barva bije v oči il colore troppo acceso è un pugno nell'occhio
    njegovo vedenje bije v oči il suo comportamento salta agli occhi
    igre rihtarja biti giocare allo schiaffo (del soldato)
    igre kozo biti giocare a lippa

    B) bíti se (-jem se) imperf. refl.

    1. combattere; battersi:
    biti se do zadnje kaplje krvi combattere all'ultimo sangue

    2. knjiž. duellare, battersi a duello

    3. pren. lottare (per)

    4. contrastare, essere in contrasto (con):
    barve se med seboj bijejo i colori sono in contrasto
  • bítje2 (-a) n

    1. essere; organismo, ente:
    človek je razumno bitje l'uomo è un essere intelligente
    mikroskopsko majhno bitje organismo microscopico
    biol. enocelično bitje essere unicellulare
    rel. najvišje bitje Bog Dio, essere supremo

    2. ekspr. essere; persona; creatura; coso:
    prehitelo me je bitje v čeladi mi sorpassò un coso munito di casco
    bitje z drugega planeta alieno

    3. knjiž. esistenza, vita
  • bivalent, e [-lɑ̃, t] adjectif, chimie dvovalenten
  • bizzarro agg.

    1. čuden, nenavaden, poseben, ekstravaganten, bizaren:
    non gli badare, è un tipo bizzarro ne meni se zanj, to je čuden patron

    2. muhast, ognjevit (konj)
  • blafard, e [blafar, d] adjectif (prsteno) bled
  • blagodát (-i) f knjiž. bene, beneficio; fortuna:
    zdravje je največja blagodat za človeka la salute è per l'uomo il massimo bene
  • blágor (-gra)

    A) m bene; benessere:
    telesni in duhovni blagor il benessere fisico e spirituale
    javni blagor il bene comune
    narodov blagor il bene del popolo
    rel. osmero blagrov le otto beatitudini

    B) adv.
    blagor ti (tebi), blagor mu, njej, jim beato te, lui, beata lei, beati loro
  • blagoslòv (-óva) m

    1. rel. benedizione:
    dati blagoslov dare, impartire la benedizione
    apostolski blagoslov benedizione apostolica
    zvoniti k blagoslovu suonare a vespro

    2. ekspr. benedizione:
    ta človek je blagoslov za hišo costui è la benedizione della casa

    3. (privoljenje, tudi iron. ) benestare, crisma

    4. etn.
    hišni blagoslov immagine benedetta
  • blanchi, e [blɑ̃ši] adjectif pobeljen, osivel (lasje)

    être blanchi et nourri imeti perilo in hrano
  • blandus 3, adv. -e (blanditer: Pl., Tit. ap. Non., Prisc. ) (najbrž sor. z blaterāre, balbus, babulus; prvotno blandus = prijazno bebljajoč komu)

    1. v dobrem in slabem pomenu laskav, dobrikav, priliznjen, prikupljiv, prijazen, ljubkujoč: blandus amicus (naspr. verus) Ci., catulorum blanda propago Lucr., amator Pr., puella, puer, columba O., blandi doctores H., canibus blandis rabies venit V., blande rogare Ci., blandius petere Ci., blandissime appellare aliquem Ci., blande colendo (fructūs) Lucr. s skrbno nego, excipere aliquem hospitio blande ac benigne L., blandius moderari fidem H., blande flectere cardinem Ps.-Q. rahlo; s praep.: unum te puto minus blandum esse quam me, et, si uterque nostrum est aliquando adversus aliquem, inter nos certe numquam sumus Ci. ep.; z dat.: an blandiores in publico quam in privato, et alienis quam vestris estis? L.; z abl. instrumenti: doctā prece blandus H., non sumptuosā blandior hostiā H. manj ugajajoč, blanda precatu Stat.; z abl. limitationis: blandissimus ingenio Aur. = preveč prijaznega značaja; pesn. z gen. ali grškim acc. (glede na): blandus precum, blanda genas vocemque Stat.; pesn. z inf.: Stat., (Orphea) blandum et auritas fidibus canoris ducere quercus H. ki je z blagozvočnimi strunami prikupljivo privabljal hraste.

    2. pren. (o stvareh)
    a) laskav, prijazen, ljubkujoč, vljuden, dvorljiv: vox Enn. ap. Ci., Lucr., voces V., Plin. iun., soni, dicta, verba O., oratio, litterae Ci., laudes V., affabilis, blandus (erat Alcibiades) N. vljuden, blandis lacertis colla tenere O., blandi oculi Plin.
    b) vabljiv, dražesten, mičen, prikupen, prijeten: alea, ars, aquae, quies, soles O., gaudia, labor V., otium consuetudine in dies blandius L., voluptates blandissimae dominae Ci.; z dat.: res blanda legentibus Plin., blandae superûm mortalibus irae Stat.; subst. neutr. pl.: animus asperis blandisque pariter invictus Sen. ph.
  • blasé, e [blaze] adjectif blaziran, duhovno otopel, brezčuten, ravnodušen (iz prenasičenosti); masculin blaziranec
  • blèf (blêfa) m pren. pog. bluff; montatura:
    za čisto navaden blef gre è tutto un bluff, tutta una montatura