Franja

zaslúžiti to earn, to gain (z delom by work); (kazen, pohvalo) to merit, to deserve, to be worthy (of), to be entitled (to), to have a right (to)

zaslúžiti mnogo denarja to earn a lot of money
zaslúžiti kazen to deserve punishment
on zasluži pomoč he deserves helping
zasluži, da zmaga he deserves to win
upal je, da bo pri tem kaj zaslužil he hoped to make some profit by it
ta denar sem (si) zaslužil s poštenim delom I earned this money by honest labour
on je to popolnoma zaslužil he has fully deserved it
dobiti, kar smo zaslužili to meet with one's deserts, to get one's deserts

zastónj adv.

1. gratis, gratuitamente:
dobiti kaj zastonj ricevere qcs. gratis
jesti in piti zastonj mangiare e bere a sbafo

2. pog. (zaman) invano, vanamente:
zadovoljen je bil, da se ni trudil zastonj era soddisfatto di non aver faticato invano

zaščítnik (-a) | -ica (-e) m, f

1. difensore, difenditrice; protettore (-trice); tutore (-trice); partigiano (-a); patrono (-a); appoggio:
dobiti si zaščitnika procurarsi un protettore
imeti vplivne zaščitnike na ministrstvu avere appoggi autorevoli al ministero

2. jur. (pajdaš) favoreggiatore

3. rel. (zavetnik, zavetnica) patrono (-a):
sv. Barbara, zaščitnica rudarjev S. Barbara, patrona dei minatori

zaúpanje confidence (v in), trust (in), faith (in)

zaúpanje v samega sege self-confidence, self-reliance
slepo zaúpanje blind confidence
zaúpanja vreden trustworthy; reliable; sound
zbujajoč zaúpanje, navdajajoč z zaúpanjem inspiring confidence
zloraba zaúpanja breach of trust
zaúpanja vredna firma a reliable firm
dobiti zaúpanje v koga to place (arhaično to repose) confidence in someone
gledati z zaúpanjem v prihodnost to look with confidence to the future
imeti zaúpanje v koga to trust someone
imeti polno zaúpanje v koga to have every confidence in someone, to have complete trust in someone
nimam zaúpanja vanj I have no confidence in him
izgubiti zaúpanje v koga to lose faith in someone
znal si je pridobiti zaúpanje svojega gospodarja he has managed to win his master's confidence
nimam zaúpanja vase I lack self confidence, I have an inferiority complex

zaúšnica soufflet moški spol , gifle ženski spol, familiarno baffe ženski spol , calotte ženski spol , claque ženski spol , mornifle ženski spol , taloche ženski spol , tape ženski spol , tarte ženski spol , torgnole ženski spol , emplâtre moški spol

dati, pripeljati, primazati, prisoliti komu zaušnico donner, appliquer, flanquer une gifle (ali un souflet ipd.) à quelqu'un
dobiti zaušnico recevoir un soufflet (ali une gifle)

zaúšnica (-e) f

1. schiaffo, ceffone; pog. sberla, scappellotto, scapaccione:
dobiti zaušnico prendersi uno schiaffo
primazati, pripeljati, prisoliti, pritisniti zaušnico dare, mollare un ceffone

2. pren. schiaffo:
to je zaušnica njegovemu delu è uno schiaffo al suo lavoro

zaúšnica bofetada f ; bofetón m ; fam torta f

dati, pripeljati komu zaušnico dar (ali pegar) mia bofetada a alg; abofetear a alg
dobiti zaušnico recibir una bofetada

zavétje shelter (pred from), refuge (from)

dati komu zavétje to shelter someone
dobiti zavétje to get (ali to take) shelter (pred from, pri kom with someone)
iskati zavétje to seek shelter
najti zavétje pri to take shelter with
nuditi zavétje to offer shelter

zavrníti to reject; to rebut; to refuse; (ponudbo, kandidata) to turn down

zavrníti ponudbe to rebut someone's offers
zavrníti pomoč (povabilo) to refuse help (an invitation)
zavrníti prošnjo to refuse a request
zasnubil jo je, pa ga je zavrnila he asked her to marry him but she turned him down
zavrnili so nas we have been refused
biti zavrnjen (odklonjen, dobiti »košarico«) to meet with (ali to receive) a rebuff, pogovorno to get the brush-off

zelena magma stalna zveza
(prehransko dopolnilo) ▸ zöldárpakivonat
Zeleno magmo je mogoče dobiti v obliki prahu, obstaja pa tudi v obliki tabletk brez sintetičnih dodatkov. ▸ A zöldárpakivonat por formájában kapható, de szintetikus adalékanyagok nélküli tabletta formájában is létezik.

zêmlja f

1. astr. terra, Terra:
Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
mati zemlja madre terra
star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

2. (površina planeta) terra:
pasti na zemljo cadere a terra
ležati na zemlji giacere per terra
gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
zapuščati zemljo abbandonare le campagne
živeti od zemlje vivere lavorando la terra
navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

6. (planet kot življenjski prostor) terra:
zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

7. (dežela, država) terra, paese:
obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
izravnati kaj z zemljo radere al suolo
izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
kem. redke zemlje terre rare
voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria

zēro

A) agg.

1. nič:
il termometro segna zero gradi termometer kaže nič stopinj

2. nič, ničti:
crescita, sviluppo zero ekon. ničta rast
grado zero ničta stopnja
l'ora zero ura nič; polnoč

B) m

1. nič, ničla:
alzo zero, a zero voj. elevacijski kot nič
cinque meno cinque fa zero pet manj pet je nič
prendere uno zero in condotta šol. dobiti najnižjo oceno v vedenju
segnare, totalizzare zero igre ne doseči nobene točke
spaccare lo zero pren. natančno izračunati
sparare a zero voj. streljati z elevacijskim kotom nič; pren. ostro, odločno napasti, zavrniti

2. nič, ničla (izhodiščna vrednost na lestvici):
ridurre uno strumento a zero postaviti napravo na ničlo
avere il morale a zero, essere a zero pren. biti z moralo na tleh, popolnoma na psu

3. fiz. nič, ničla:
zero assoluto absolutna ničla
essere sotto zero biti pod ničlo (temperatura)

4. pren. ničla, nepomemben, nesposoben človek

5. (znak) nič, ničla

6.
zero zero sette invar. tajni agent; ekst. šalj. preiskovalec, inšpektor; vohljač:
gli zero zero sette del fisco davčni vohljači

zmogljivost ženski spol (-i …) die Leistung (črpalna/transportna Förderleistung, črpalna Pumpleistung, dnevna Tagesleistung, srednja Durchschnittsleistung, motorja Motorleistung, stroja Maschinenleistung), die Leistungsfähigkeit, die Leistungskraft; das Vermögen (delovna Arbeitsvermögen, izklopna Ausschaltvermögen, kopičenja Aufspeicherungsvermögen, ločilna Auflösungsvermögen, sevalna Strahlungsvermögen, vklopna Einschaltvermögen), die -fähigkeit (sprejemanja, vpijanja Aufnahmefähigkeit, utovarna Ladefähigkeit), die Kapazität (proizvodna Produktionskapazität, hotelske Hotelkapazität)
… zmogljivosti Leistungs-
(meja die Leistungsgrenze, motnja v die Leistungsstörung, nihanje die Leistungsschwankung, območje der Leistungsbereich, povečanje der Leistungsanstieg, die Leistungssteigerung, preizkušanje die Leistungsprüfung)
dobiti večjo zmogljivost leistungsfähiger werden
imeti zmogljivost leistungsfähig sein
obratovati s polno zmogljivostjo ausgelastet sein

zób¹ -a tooth, pl teeth; (glavnika) tooth; (čipk) jag; (skale) jag; (žage) tooth, jag

zób kočnik molar, grinder, molar (ali grinding) tooth
zób mlečnik milk tooth
zób podočnik canine, dogtooth, (gornje čeljusti) eyetooth
zób sekalec incisor
zób strupnik poison fang
zób čekan fang, (veprov, slonov) tusk
zób kolesa cog, tooth
modrostni zób wisdom tooth
gnil zób rotten (ali decayed) tooth
majav zób loose tooth
mlečni zóbje milk teeth, baby teeth, first teeth
drugi, stalni zóbje second, permanent teeth
spodnji (zgornji) zóbje lower (upper) teeth
sprednji zóbje front teeth
umeten zób false tooth, artificial tooth
zdrav zób sound tooth
vrsta umetnih zob denture
brez zób toothless
škrbina zóba stump of a tooth
zób za zób, oko za oko an eye for an eye, measure for measure, retaliation, (latinsko) lex talionis
zób časa (figurativno) the ravages of time
do zob oborožen armed to the teeth
dobivanje zob cutting teeth, dentition, teething
izdrtje zoba extraction
jezik za zobé! (= molči!) shut up!, hold your tongue!
boriti se z zóbmi in nohti (= na vso moč) to fight tooth and nail
dobiti kaj za pod zób to have a snack, pogovorno to get some grub
dobivati (prve) zóbe to be cutting one's teeth, to be teething
dobiti zóbe to cut one's teeth, to teethe
zób me (zelo) boli I have (a bad) toothache, my tooth aches
(o)čistiti si zóbe to clean (ali to brush) one's teeth
ničesar ne imeti za pod zób to have nothing to eat, to have neither bite nor sup
izdreti zób to pull a tooth
dati si izdreti zób to have a tooth out, to have a tooth pulled
plombirati zób to stop (ali to fill) a tooth
pokazati zóbe to show one's teeth
človek bi si pri tem polomil zóbe (figurativno) it's a hard nut to crack
tu si boste polomili zóbe (figurativno, to je za vas posebno nevarno) that's where you'll come to grief
priti ljudem v zóbe (figurativno) to become the talk of the town
stisniti zóbe to clench one's teeth, to set one's teeth, (figurativno) to keep a stiff upper lip
škripati, škrtati z zóbmi to gnash (ali to grind, to grit) one's teeth
trebiti si zóbe to pick one's teeth
upirati se zóbu časa to stand the test of time
vsi jo vlačijo po zóbeh everyone's talking (ali gossiping) about her
vreči komu kaj v zóbe (figurativno, v obraz) to cast something in someone's teeth

zób (-á) m

1. anat. dente:
zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
izdreti, izpuliti zob cavare un dente
stisniti zobe stringere i denti
žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
škrtati z zobmi digrignare i denti
beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
močni, veliki zobje denti forti, grandi
od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
vrat zoba colletto del dente
anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
modrostni zob dente del giudizio
stalni zob dente permanente, definitivo
umetni zob dente artificiale
zool. strupni zob dente velenifero
pren. zob časa le ingiurie del tempo

2. ekst. dente:
zobje glavnika i denti del pettine
zobje grabelj i denti del rastrello
zobje žage i denti della sega
zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
pren. pokazati zobe mostrare i denti
polomiti si zobe rompersi i denti
stisniti zobe stringere i denti
oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
dati ga na zob bere
cediti besede skozi zobe parlare lentamente
pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
pog. jezik za zobe! zitto!
dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)

3. alp. dente
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente

zópet nuevamente, de nuevo; otra vez

zopet in zopet una y otra vez
tu sem zopet! ya estoy de vuelta
takoj bom zopet tu vuelvo en seguida
zopet dobiti recobrar, recuperar, readquirir
zopet izvoliti reelegir
zopet obleči (obleke) volver a ponerse
zopet osvojiti reconquistar
zopet oživeti volver a la vida, reavivarse
zopet oživiti reanimar, reavivar
zopet pogozditi repoblar (de árboles)
zopet se poročiti volver a casarse, casarse en segundas nupcias
zopet uprizoriti (v gledališču) reponer
zopet začeti comenzar de nuevo
zopet zaspati volver a dormirse

zraven dabei; daneben
čisto/tik zraven in der nächsten Nähe, unmittelbar daneben, stanovati: Tür an Tür, Haus an Haus
drug zraven drugega nebeneinander, sedeti tudi: beieinander
dabei- (biti [dabeisein] dabei sein, dabeisitzen, imeti dabeihaben, ostati dabeibleiben, stati dabeistehen), daneben- (dati danebenhalten, pasti danebenfallen), dazu- (ki spada zraven dazugehorig, položiti dazulegen, posaditi dazusetzen, postaviti dazustellen, priti dazukommen, spadati dazugehören, stopiti sich dazustellen), hinzu- (dobiti hinzubekommen, priteči hinzulaufen, priti hinzukommen), mit- (hoteti mitwollen, iti mitgehen, mitkommen, morati mitsollen, mitmüssen, peljati se mitfahren, smeti mitdürfen)
vse, kar sodi zraven alles, was dazugehört, das ganze Drum und Dran
imeti prste zraven seine Hand im Spiel haben, die Finger im Spiel haben

zuccata f

1. šalj. udarec z glavo:
battere una zuccata contro il muro udariti z glavo ob zid
fare a zuccate col muro pren. trmasto vztrajati
prendere una zuccata pog. biti prevaran, dobiti jo po buči

2. kulin. kandirana buča (sicilijanska specialiteta)

zusammenkrampfen: sich zusammenkrampfen skrčiti se (v krču); dobiti krč (jemandem krampft sich der Magen zusammen kdo dobi krč v želodcu)

zuweisen^* dodeliti; zugewiesen erhalten dobiti