Franja

Trumpf, der, (-/e/s, Trümpfe) adut; Trumpf sein figurativ biti v modi, biti zelo cenjen; seinen Trumpf ausspielen figurativ vreči aduta na mizo

tu [tü] pronom ti

tu as raison, (populaire) t'as raison (ti) imaš prav
être à tu et à toi avec quelqu'un biti v zelo tesnih odnosih s kom, tikati se s kom
dire tu à quelqu'un reči komu ti, tikati koga

Tuchfühlung, die, figurativ stik, dotik; Tuchfühlung haben mit biti v stiku z; in Tuchfühlung kommen mit priti v stik z

tujína foreign country, foreign parts pl

v tujíni abroad
biti v tujíni to be abroad
iti v tujíno to go abroad
živeti v tujíni to live abroad

tutelle [tütɛl] féminin skrbništvo, varuštvo, varstvo, tutela; figuré zaščita

tutelle publique javno (uradno) skrbstvo
être sous, en tutelle biti v skrbništvu
tenir quelqu'un en tutelle (figuré) imeti nadzorstvo nad kom
être sous la tutelle des lois biti v zaščiti zakonov

übel slab; Trick usw.: nizkoten, podel; Geschmack: ogaben, zoprn; (unangenehm) zoprn, neprijeten; zurichten: grdo; Recht üble Nachrede opravljanje; übel schmecken imeti slab okus; übel riechen smrdeti, zaudarjati; übel dran sein biti na slabem, biti v zoprni situaciji; nicht übel Lust haben (zu) imeti ne malo skomin, da bi ...; mir ist übel slabo mi je; mir wird übel slabo mi postaja

üben vaditi; sich üben in vaditi se v; Barmherzigkeit/Geduld/Gerechtigkeit/Nachsicht üben biti usmiljen/potrpežljiv/pravičen/popustljiv; Gewalt üben biti nasilen, izvajati nasilje; Kritik üben kritizirati; Rache üben maščevati se; Verrat üben izdati, biti izdajalec; geübt sein/werden biti v rabi

Überzahl, die, velika večina; in der Überzahl sein imeti veliko večino, biti v večini

ubránost harmonie ženski spol , accord moški spol , rythme

ubranost barv harmonie des couleurs, arrangement moški spol de couleurs
biti v ubranosti z s'harmoniser avec, s'accorder avec, s'entendre avec quelqu'un

ubránost armonía f

ubranost barv armonía de colores
biti v ubranosti z armonizar con

udeležen [ê] (-a, -o) beteiligt
biti udeležen pri odločanju ipd.: teilhaben an, partizipieren (an), mitwirken (an)
(biti v igri, igrati vlogo) mit im Spiel sein
v nesreči udeležen avtomobil das Unfallauto

uk moški spol (-a …) die Lehre; die Ausbildung
biti v uku pri in die Lehre gehen bei

uls (star. ouls), soobl. ultis, praep. z acc. (prim. ollus = ille, ōlim) onstran, onkraj, na oni strani, na drugi strani (naspr. cis): et uls Tiberim et cis Tiberim Varr., Gell., cis Tiberim et ultis Tiberim Dig. Iz te praep. je nastala komp. obl. *ulter -tra -trum, ohranjena le v abl. sg. f in n ultrā in ultrō. —

C. ultrā

I. adv.

1. dalje, naprej: facultas u. procedendi Auct. b. Afr., u. neque curae neque gaudio locum esse S., u. quo progrediar, quam ut veri videam similia, non habeo Ci.; pesn.: quid u. provehor? V.

2. metaf.
a) (časovno) dalje, nadalje, naprej, v prihodnje, v bodoče: neque u. bellum dilatum est L., haud u. latebras quaerit V., usque ad Accium et u. Q., neque facturam u. T.; komparativna lastnost se kaže v zvezi s quam: non u. quam XXX in dies Cu., nec u. moratus, quam dum auxilia conciret T.
b) (glede na število in mero) dalje, več: nihil u. requiratis Ci., nullum u. periculum vererentur C., serviendum (sc. est) aut imperitandum; nam quid u.? S., quae moenia u. habetis? V. kako zavetje imate sicer še razen tega zidovja?; s quam: nihil u. motum, quam ut turmae ostenderentur L.
c) (komp. pomen je izginil) na ono stran, onstran, onkraj (naspr. citra): dextera nec citra mota nec u. O. ne na to, ne na ono stran, ne nazaj, ne naprej, cis Padum ultraque L. —

II. praep. z acc.

1. zaradi svojega komp. pomena izraža ultra pomikanje naprej čez (nad) kako določeno mejišče = dalje od, naprej od, on(o)stran, onkraj, na oni strani, na drugi strani, on(o)stran: pars citra, pars ultra Taurum est L., u. Silianam villam est villula sordida Ci., u. terminum vagor H.; pogosto (pren.) v nikalnih stavkih izraža, da meja ni bila prekoračena: nec u. minas processum est L., cum libertas non u. vocem excessisset L.; ker ima ultra komp. pomen, se povezuje z abl. mensurae: milibus passuum duobus u. eum C. za 2000 korakov naprej od njega, paulo u. eum locum castra transtulit C.; redkeje z acc. extensionis: nacti portum u. Lissum milia passuum tria C. Ultra se pogosto zapostavlja relativu, redkeje subst.: modus, quem ultra progredi non oportet Ci., fines, quas u. citraque nequit consistere rectum H., quae Euphratem ultra communierat T.

2. (časovno) dlje kot, več kot, čez, nad: u. biennium T., u. Socratem Q. čez Sokratovo dobo.

3. (o številu in meri) čez, nad, preko, več kot, bolj kot: u. eum numerum Auct. b. Alx., u. modum Q., u. legem H., u. fas trepidare H., si u. placitum laudarit V., vires u. sortemque senectae (sc. ferebat labores) V., laboris u. fidem (neverjetno) patiens Suet., u. opiniones omnium Iul. Val. —

B. ultrō, adv. (prim eō, quō)

1. na ono stran, na drugo stran, on(o)stran: u. istum a me Pl. ali u. istunc Pl. proč s tem človekom!, proč z njim!; tako tudi: u. te, amator! Pl.; večinoma v zvezi s citro sem in tja, z obeh strani: u. et citro cursare Ci., commeare u. ac citro Varr., u. citroque transcurrere L., u. citroque mitti C.; tudi asindet. ultro citro Ci., Suet.

2. metaf.
a) povrh(u), vrh(u) tega, poleg tega, celo: etiam me u. accusatum veniunt Ci., his lacrimis vitam damus et miserescimus u. V., morosum u. offendet garrulus H. še bolj (kot je že), vectigalia et u. tributa stalno kurialno besedilo pri L. carina in drugi izdatki iz državne blagajne.
b) sam od sebe, sam po sebi, po svoji volji, svojevoljno, rade volje, radovoljno, prostovoljno, iz lastnega vzgiba, brez vzroka, brez razloga, brez povoda: u. se offerre Ci., u. auxilia mittere S., u. nomina dare L., u. bellum inferre S., si quid petet, u. defer H., u. (povsem nepričakovano) regium insigne sumpsit T. — Ker se je komp. pomen besede izgubil, je nastal dvojni komp. ulterior -ius, adv. ulterius (acc. n.)

1. bolj na óni (drugi) strani ležeč (stoječ, nahajajoč se), on(o)stranski, onkrajen (naspr. citerior): Gallia Ci., Hispania Suet., pars urbis L., ripa V., Cu., Vell., portus Ci.; subst.: pons ulteriora (onostransko ozemlje) adnectit coloniae T.; occ. oddaljenejši, daljši: quis est ulterior? Ter. kdo stoji zadaj?, castella C., equitatus C. v večji razdalji postavljeno, inde abit ulterius O., ulterius (dalje, naprej) nihil est nisi frigus O.; subst.: cum a proximis impetrare non possent, ulteriores temptant C.

2. metaf.
a) (časovno) oddaljenejši (bolj oddaljen), nadaljnji, kot adv. dalje, dlje, več: ulterius ne tende odiis V., haud ulterius tulit O.; pesn.: pudor est ulteriora (kar še sledi) loqui O., ulteriora pudet docuisse O.
b) occ. pretekel, daven, minul: ulteriora (preteklo, davno) mirari, praesentia sequi T.
c) (o stopnji) kaj presegajoč, višji, hujši, več, bolj: semper iuventis ulteriora petit O., rogabat ulterius iusto O., quid ulterius timendum foret? L. — Superl., tvorjen naravnost iz uls, je ultimus 3 „najbolj onostranski“, „najbolj on(o)krajen“

1. (krajevno) najoddaljenejši (najbolj oddaljen), skrajnji, skrajen, najskrajnejši, zadnji (naspr. citimus): luna, quae ultima a caelo (= proti zemlji) est Ci.
a) atrib.: ultimae terrae Ci., N., gentes Ci., orae Pl., Ci., tellus O., ultimis urbis partibus L., praeponens ultima (sc. verba) primis H.; subst. m.: recessum primi ultimis non dabant C. prvi zadnjim; subst. n.: caelum, quod ultimum mundi est Ci. najskrajnejši del, stagni ultima O. meje, ultima signant V. cilj.
b) partitivno = ultima pars (alicuius rei): ultima prona via est O. zadnji del poti, in ultimam provinciam Ci., u. tellus O. rob zemlje, in ultimis aedibus Ter. v najoddaljenejšem delu hiše; tako tudi: in ultimā plateā Pl., in primis finibus tibi se praesto fuisse dicit usque ad ultimos prosecutum Ci. od vstopa na ozemlje do izstopa.

2. metaf.
a) (časovno) najdavnejši, najstarejši, najstarodavnejši, najskrajnejši (naspr. primus): multa ab ultimā antiquitate repetere Ci., ab ultimo principio Ci., initium Corn., pueritiae memoria ultima Ci., ab origine ultimā stirpis Romanae N., sanguinis ultimus (prvi) auctor V.
b) occ. zadnji: regnum, spes L., senatus consultum C., dies V., lapis Pr. nagrobnik, cerae Mart. oporoka, ultimam manum imponere rei O.; partitivno: ultimo mense Iunio Col. ob koncu meseca junija; subst.: ultimum orationis L. konec (sklep, zaključek) govora, ultima quid referam? O., ultima exspectato Ci. zadnje dogodke, pervenire ad ultimum (do skrajne meje) aetatis humanae Sen. ph., in ultimis esse Sen. rh. biti v zadnjem pojemanju, biti v smrtni agoniji, umirati, biti v zadnjih vzdihljajih, biti na koncu; adv. α) ultimē naposled, nazadnje, vendarle, končno: Sen. ph. β) (acc. n.) ultimum zadnjič: Cu., u. domus suas visuri L.; ad ultimum do zadnjega: an exsulem illā aetate … ad ultimum mori iussurum? L.; pogosteje = naposled, nazadnje, vendarle, končno: si, qualis in cives, qualis in socios, talis ad ultimum in liberos esset L. γ) (abl. n.) ultimō naposled, nazadnje, navsezadnje, vendarle, končno: Petr., Suet.

3.
a) (o stopnji) največji, najvišji, najhujši: summum bonum, quod ultimum appello Ci., ultima omina Cu., crudelitas, auxilium L., discrimen ultimum regni L., praeda per ultimum scelus parta Cu., u. supplicium C. smrtna kazen, necessitas ultima T.; pogosto subst. n. ultimum inopiae L. skrajn(j)a revščina (ubožnost), skrajno (skrajnje) pomanjkanje, ultimum in libertate T. skrajna svoboda, ultima audere L. ali experiri L. ali pati Cu., O., L. najskrajnejše, najhujše; adv. α) ultimē (kar) najhuje: verberare aliquem Ap., affectus Ap. v skrajno slabih okoliščinah. β) ad ultimum do skrajn(j)e mere, do skrajnosti, skrajno (skrajnje): fidem ad ultimum praestitit L., ad ultimum demens L.
b) occ. najnižji, najmanjši, najslabši, zadnji: famulus Enn., stirps Vell., uxor Ap. najslabša, principibus placuisse viris non ultima laus est H.; subst.: Mysorum ultimus Ci., labore eum ultimis militum certare L., in ultimis laudum esse L. na najnižji stopnji hvale, in ultimis ponere Plin.

último zadnji, poslednji; skrajni, najbolj oddaljeni

el último objeto skrajni cilj
último precio zadnja (najnižja) cena
última voluntad poslednja volja
el último del turno zadnji po vrsti
lo último de la temporada (trg) zadnja novost v sezoni
es lo último to je zadnja cena
a (la) última hora v zadnjem hipu, nazadnje, končno
a la última (moda) po zadnji modi
a últimos de marzo konec marca
en último lugar nazadnje, konec koncev
por último končno, nazadnje
apelar al último recurso poseči po skrajnih sredstvih
estar a las últimas biti v zadnjih izdihljajih
el último es el que rie bien kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje

ûm úma in ȗma m um, pamet: što ti pada na um; što imaš na umu; imati koga, što na umu misliti na koga, na kaj, imeti koga, kaj v mislih; ne silazi mi s -a ne gre mi iz glave; što na umu, to na drumu biti v svojem govorjenju odkrit; s -a sići, skrenuti zblazneti; umom šenuti znoreti; uzeti što na um vzeti kaj v misel, v pamet; smetnuti s -a izgubiti iz misli

Umstand, der, okoliščina; Umstände, pl , okoliščine; (Unannehmlichkeiten) neprilike, neprijetnosti; milderne Umstände Recht olajševalne okoliščine; in anderen Umständen sein biti v drugem stanju; in andere Umstände kommen zanositi; ohne Umstände brez ceremonij, brez okolišev; unter Umständen morda, morebiti, mogoče, utegne biti (... ist unter Umständen eine Fälschung ... utegne biti/je lahko tudi ponaredek) ; unter diesen Umständen v teh okoliščinah; unter keinen Umständen nikakor ne; unter allen Umständen na vsak način; Umstände machen povzročati neprilike

uña ženski spol noht; krempelj; parkelj, kopito; (škorpijonova) bodica; zareza

uña de caballo (rast) lapuh
de uña divji, besen
ni el canto de la uña niti mrvice ne
descrubrir(enseñar, sacar, mostrar)la uña (fig) izdati se, pokazati svoje slabosti
sacar con la(s) uña(s) izpraskati
ser uña y carne biti neločljiv, biti v velikem medsebojnem prijateljstvu
tener a/c en la uña (fig) imeti nekaj v mezincu
uñas pl (fig) dolgi prsti
largo de uñas dolgoprsten, tatinski
comerse las uñas nohte si gristi (od jeze)
estar de uñas (con) (fig) biti s kom v sovraštvu
mirarse las uñas (fig) brez dela biti; kartati
ponerse de uñas trdovratno se upirati
quedarse soplando las uñas (fig) izgubiti, premagan biti
tener las uñas afiladas (fig) biti spreten tat
caer entre (ali: en)las uñas de uno (fig) komu v roke (kremplje) pasti
verse en las uñas del lobo (fig) biti v veliki nevarnosti

under [ʌ́ndə]

1. predlog
pod; pod vodstvom, pod zaščito; pod vplivom (pritiskom); za časa, za vladanja, med; na osnovi, na temelju, v smislu, po

from under izpod
under age mladoleten
under arms pod orožjem
under one's belt figurativno v želodcu
no one under a bishop nobeden manj kot škof
under darkness v temi, v zaščiti teme
under construction v gradnji
under 20 years of age pod 20 leti starosti
the children under her charge otroci v njenem varstvu
under these circumstances v teh okoliščinah
a criminal under sentence of death na smrt obsojeni zločinec
under consideration v proučevanju, v pretresanju
under that edict na osnovi one odredbe
under favour če se sme reči
employee under notice nameščenec z odpovedjo
the matter under discussion zadeva, ki je v diskusiji
under my hand and seal z mojim podpisom in pečatom
under (ali by) one's own hand lastnoročno
under hatches v zaporu; propadel, mrtev; navtika pod palubo
under the king John za časa vlade kralja Ivana
under the novelty pod vtisom te novosti
patient under misfortunes potrpežljiv v nesreči
under pretence that... pod pretvezo, da...
under pain of death pod smrtno kaznijo
under penalty of fine pod kaznijo globe
ship under the sea navtika brez pomoči morju izpostavljena ladja
under the treaty po pogodbi
the under thirties osebe pod 30 leti
under the rose figurativno zaupno
the car is under repair avto je v popravilu
she is under treatment ona je na zdravljenju
I cannot do it under an hour potrebujem najmanj eno uro za to
to be under a cloud figurativno biti v nemilosti; biti v denarni stiski
the ship is under sail ladja pluje z razpetimi jadri
the ship is under way ladja je na poti
he spoke under his breath govoril je zelo tiho
to study under a professor študirati pod vodstvom profesorja
the total falls under what was expected celotna vsota je ostala pod pričakovanjem

2. prislov
spodaj; niže; manj

as under kot (je) niže navedeno
boys of 15 and under 15 let in manj stari dečki
to go under ameriško podleči, propasti
the firm is sure to go under tvrdka bo gotovo propadla
the sun is under sonce je zašlo

3. pridevnik
spodnji; nižji; podrejen

the under classes nižji razredi
the under dog pogovorno pes (; figurativno oseba), ki podleže v boju
the under jaw spodnja čeljust
the under side spodnja stran
an under dose premajhna doza

Unehre: Unehre machen ne biti v čast

Ungnade, die, nenaklonjenost, nemilost; in Ungnade fallen priti/pasti v nemilost; in Ungnade sein biti v nemilosti; sich jemandes Ungnade zuziehen nakopati si nemilost (koga)