Franja

placet² [pléisit] neprehodni glagol
odobriti, ne odobriti, odbiti

plafonner [-fɔne] verbe transitif opremiti (sobo) s stropom (iz mavca); verbe intransitif ne prekoračiti najvišje točke; automobilisme voziti z največjo hitrostjo; aéronautique doseči maksimalno višino

plain-spoken [pléinspóukən] pridevnik
odkrit, odkritosrčen, iskren, ki ne ovinkari

plaudō (plōdō) -ere, plausī (plōsī), plausum (plōsum)

I. trans. s ploskom udariti (udarjati), pleskniti (plesketati), ploskniti (ploskati), biti s čim kaj, kam, ob (na) kaj, po čem: pectora (sc. equorum) manu O., circumstant properi aurigae manibusque lacessunt pectora plausa cavis V., cervicem V. (po)trep(lj)ati, pedibus choreas V. topotaje rajati, plausis alis O. plesketaje (frfotaje) s perutmi (krili). —

II. intr.

1. s ploskom (ploskajoče, tleskajoče) udariti (udarjati), ploskniti (ploskati), pleskniti (plesk(et)áti), tleskniti (tleskati): sumptis quin candida pennis ipsa sibi plaudat crepitante ciconia rostro O. klopoče, garrula limoso prospexit ab elice perdix et plausit pennis O. je zaplesketala (plesknila), je udarila s krili, je zaprhutala, et alis plaudentem nigra figit sub nube columbam V., aversae inter se manus collisae non plaudunt Sen. ph., non Lybico molles plauduntur pectine telae Ps.-V. (Ciris).

2. occ. z rokami ploskati v pohvalo, aplavdirati, prirediti (prirejati) ovacije (v gledališču itd.): clare plaudere, clare plaudere manibus Pl., his in theatro plaudebatur Ci., manus in plaudendo consumere Ci., huic ita plausum est, uti Pompeio plaudi solebat Ci., qui Curioni stantes plauserant Ci., a stantibus plausum esse Suet., plaudere manu, percutere pede Ambr.; komediografi so svoje igre zaključevali s pozivom poslušalcem, naj ploskajo („plaudite!“), od tod: usque ad „plaudite“ venire Ci. do konca igre, donec cantor „vos plaudite“ dicat H.

3. metaf. (po)hvaliti, hvalo da(ja)ti (peti): te curaturum fumo ut combureretur plaudente totā provinciā Ci., versibus alicuius O., ineptiis meis T. (Dial.), ingeniis non ille favet plauditque sepultis H., diis hominibusque plaudentibus Ci., populus me sibilat, at mihi plaudo ipse domi (znamenje samovšečnosti) H., nec ipse tibi plaudis Plin. iun., Apollodoro plaudit imbrifer Nilus Mart.

4. (kot znamenje neodobravanja, nezadovoljstva) s ploskanjem ali cepetanjem (topotanjem, butanjem z nogo ob tla) ne odobravati, izražati nezadovoljstvo: in aliquem Min.

Opomba: Fut. po 2. konjugaciji plaudebit: Vulg.

plebéjec, -jka plébéien, -ne moški spol, ženski spol

plebejci (pejorativno) plèbe ženski spol, populace ženski spol, vulgaire moški spol

plug¹ [plʌg] samostalnik
čep, zatik, klin, moznik, zamašek; (zobna) plomba
elektrika vtikalo, vtikač; avtomobilska svečka (tudi spark plug)
gasilni hidrant; zaklepni vijak, pipnik, ključ pri pipi, ključ pri ventilu; žveček tobaka
ameriško, sleng kljuse
ameriško, sleng popularizacija, reklama
ameriško, ekonomija, sleng blago, ki ne gre v prodajo
ameriško, sleng udarec s pestjo

podbáciti pòdbācīm
1. podstaviti: mahnu sabljom Marko, Musa buzdovan podbaci
2. ne izpolniti naših pričakovanj: žetva je ove godine podbacila; on je u svom radu mnogo podbacio

podcenjeváti sous-estimer, dépriser, déprécier, sous-évaluer, méconnaître, ne pas apprécier à sa juste valeur, faire trop peu de cas de quelqu'un (ali de quelque chose)

pòdnipošto prisl. dial. nikakor ne: to se podnipošto ne smije, ne sme učiniti

pogán, -ka païen moški spol , -ne ženski spol

pogani les Gentils moški spol množine

pogréšati ressentir l'absence (ali le manque) de, ne pas (re)trouver; regretter l'absence de; avoir besoin de, être privé de, être dépourvu de, manquer de; se passer de

pogrešati koga remarquer (ali sentir) l'absence de quelqu'un, familiarno s'ennuyer de quelqu'un
vsi vas zelo pogrešamo vous nous manquez bien (ali beaucoup) à tous, nous regrettons tous beaucoup votre absence
biti pogrešan (manjkati) faire faute
biti proglašen za pogrešanega être porté disparu
to knjigo lahko pogrešam je peux me passer de ce livre
pogrešati svojo listnico noter la disparition de son portefeuille

pokášljati -am
I. pokašljati, nakašljati se: malo pokašlja in reče
II. pokašljati se na kaj ne cijeniti (cen-), omalovažavati, nipodaštavati: na tako družbo se jaz pokašljam

pokídati -am
I.
1. v. skidati
2. uprljati izmetinama: golobi so pokidali balkonsko ograjo
3. krivo, naopako učiniti: to si jo pokidal, to si ga pokidal
II. pokidati se na kaj s prezirom gledati na što, ne cijeniti (cen-) što, omalovažavati što

pokrovítelj, -ica protecteur, -trice moški spol, ženski spol , patron, -ne moški spol, ženski spol ; sponsor moški spol

pollicitation [pɔlisitasjɔ̃] féminin, commerce izražena, a še ne sprejeta ponudba

pȍlužalōst ž
1. ekspr. ne globoka žalost
2. obleka, ki se nosi, ko je globoko žalovanje mimo

Pomorjánec, -nka Poméranien, -ne moški spol, ženski spol

ponedeljkováti -újem ne raditi ponedeljkom (-del-)

ponesréčiti se (ne uspeti) ne pas réussir, échouer ; figurativno, familiarno rater, faire long feu ; (doživeti nesrečo) avoir (ali subir) un accident, être victime d'un accident

smrtno se ponesrečiti z avtomobilom se tuer (ali périr) dans un accident de voiture

ponesréčiti se -im se
1. stradati, postradati: ponesrečiti se z avtom; ponesrečiti se v planinah; letalo se je zaradi megle ponesrečilo
2. ne uspjeti (-pe-), ne poći za rukom: poskus pri fiziki se je ponesrečil