Franja

Diālis -e (adj. k Diēspater, prim. Iuppiter)

1. Jupitrov: Dialis ab Iove Varr., fulmen Ap.; poseb. flamen Dialis Ci., L., T. = sacerdos D. Suet., v pl. tudi samo Diales: non licere Dialibus egredi Italiā T., cur Dialibus id vetitum? T.; od tod: apex Dialis L., Val. Max. (gl. apex), coniunx Dialis O. žena Jupitrovega svečenika, Diale flaminium Suet. dostojanstvo Jupitrovega svečenika; šalj. v besedni igri z dialis (: dies) = na (za) en dan: ante flamines (sc. Diales), nunc consules diales fiunt Ci. ap. Macr.

2. met. zračen: viae Ap.

diavolo

A) m (f -la, -lessa)

1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik

4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

5. igre škis (pri taroku)

6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

C) avv.

1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege

2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki

dicha ženski spol sreča, blaženost

por dicha k sreči; slučajno, morda

diērēctus 3 (dis in ērigere) visoko (= na križu) razpet,

1. (o križanih sužnjih); le v zvezah: quin quiescis dierectum cor meum Pl., abi (abin') dierectus, abin' hinc dierecte, i dierecta (o ženski), ei dierecte in malam crucem Pl. = pojdi k vragu! vrag te vzemi!

2. pren. (o stvareh): lien dierectust (= dierectus est) Pl., apage in dierectum a domo nostra istam insanitatem Varr. ap. Non. vrag naj vzame …

digitus -ī, n (iz dicitus)

1. „kazalec“, od tod vsak prst na roki: d. pollex C. palec, d. index H. = d. salutaris Suet. = d. gustator Hier. kazalec, d. medius Q. = d. mediānus Veg. = d. infamis Pers. ali d. impudicus (ker spominja na moški spolni ud) Mart., Isid. sredinec, d. medicus Marc., Isid. = d. anularis (ker so na njem nosili zlat prstan) Isid. = d. minimo proximus ali minimo vicinus ali d. medicinalis Macr. prstanec, d. minimus Gell. = d. auricularis (ker se z njim trebi uho) Isid. = brevissimus dextrae manus d. Macr. mezinec, concrepare digitis Pl., Ci. ali digitos Petr. (gl. concrepō), digitorum percussio Ci., istum de digitis anulos abstulisse Ci., digitos comprimere pugnumque facere in naspr. digitos diducere ali extendere Ci., comprimere digitos utrimque Cels., digito liceri Ci. z dvignjenim prstom, digitum tollere Ci. prst dvigniti (pri dražbi, glasovanju), pa tudi kot znamenje, da se gladiator preda (in prosi milosti pri občinstvu): Mart., Sid., pugnare ad digitum Q. dokler eden od borilcev ne dvigne prsta v znamenje vdaje; digitum exserere Q. prst iztegniti, toda (pren.): digitum exsere, peccas Pers. = digito sublato ostende victum te esse a vitiis; digitum intendere ad aliquid Ci. s prstom kazati na kaj; aliquid digito monstrare ali demonstrare (gl. dēmonstrō), v pass.: monstror digito praetereuntium H. mimoidoči s prstom za menoj kažejo (ker sem slaven) H., tako tudi: pulchrum est digito monstrari et dicier „hic est“ Pers., quos saepius vulgus quoque imperitum et tunicatus hic populus transeuntes nomine vocat et digito demonstrat? T., vos cunctorum digiti notabant Hier.; computare digitis Pl., Plin. iun. na prste naštevati, preračunavati = numerare per digitos O. ali digitis Suet., si tuos digitos novi Ci. ep. tvojo veščino računanja, venire ad digitos Plin., digitis nutuque loqui O. z znamenji sporazumevati se, nil opus est digitis, per quos arcana loquaris O., postquam fuerant digiti cum voce locuti Tib. ko so prsti nehali brenkati ob petju, ad digiti sonum Tib. k brenkanju, tibia … digitis pulsata canentum Lucr., aliquid digito attingere Porcius Licinus ap. Gell. le lahno dotakniti se, caput scalpere digito uno Asin. Poll. fr., Sen. ph., Iuv., Amm. le z enim prstom čohljati se po glavi (da se pričeska ne pokvari), ardenti lucernae digitum admovere Val. Max., videsne, ut cinaedus orbem digito temperat? Suet. (Augustus 68) kako … izvablja ubrane glasove ali (kakor je občinstvo razumelo ta verz) kako … z enim prstom obvlada svet, digitorum nervos incīdere Lamp. Preg.: si scis tute, quot habeas digitos in manu Pl. = če vsaj količkaj veš; in digitis hodie percoquam quod ceperit Pl. = zdi se mi nemogoče; quā … digitum proferat non habet Ci. ne ve, kako bi le prst premaknila = le najmanjše dosegla; ne digitum quidem alicuius rei causā porrigere (= οὐδὲ δάκτυλον προτεῖναι χάριν τινός) Ci. niti s prstom ganiti = prav malo prizadevati si; aliquem uno digito attingere Pl., Ter. le z enim prstom (= le malce) dotakniti se koga, tako tudi samo digito aliquem attingere Ci. ali digito aliquem contingere Ca. ap. Gell., aliquem vel digito ali digito tenus contingere Ap. in aliquem digito tangere Pl.; audivi, … qui primoribus labris gustassent genus hoc vitae et extremis, ut dicitur, digitis attigissent, emersisse aliquando Ci. = ki so se le površno ukvarjali s … , digito se caelum attigisse putat Ci. ep. = misli, da je v devetih nebesih, presrečen je; tamquam digitos auctores omnes novisse Iuv. natančno poznati; colere summis digitis Lact. = s konci prstov dotikaje častiti.

2. prst na nogi, nožni prst: Lucr., Petr., Suet., digiti pedum O., digitis insistere O. ali digitis erigi Q. na prste stopiti, insistere summis digitis Cels., Sen. ph. stopiti na konice prstov, constitit in digitos arrectus V., digitos pedum detundere ad lapides Ap.; (o živalskih prstih): Luc. ap. Non., Col., Plin.; ptičji krempeljc, krempeljček: Varr. idr.; rakove klešče: ut in litore cancri digitis primoribus stare Varr. ap. Non.; pajkove nožice: digiti exiles O.; pren. v pl. mali odrastki vej, vejice: Plin.

3. kot merska enota prst, palec = šestnajstina rimskega čevlja (pes), približno 2 cm: Front., digitum pollicem latus Ca. palec širok, d. transversus Ca. poprečni prst; digiti primores prednji deli, konci prstov, npr.: late digitos primores quattuor, alte digitos primores tres Ca.; quattuor patens digitos C.; preg.: si … ex isto loco digitum transvorsum (= transversum) aut unguem latum excesseris Pl., ab hac (regulā) mihi non licet transversum, ut aiunt, digitum discedere Ci. niti za prst odstopiti, neque ab argento digitum discedere Ci., mihi certum est ab honestissima sententia digitum nusquam (sc. discedere) Ci. ep., digitis a morte remotus quattuor aut septem Iuv.

4. kot nom. propr. Digitī Idaeī (Δάκτυλοι Ἰδαῖοι) Idajski Digiti, Kibelini svečeniki (gl. dactylus): Ci., Arn.

Opomba: Sinkop. obl. dictus -ī, m: Luc., Varr. ap. Non.; sinkop. gen. pl. digitûm: Varr. ap. Char.

digradare v. intr. (pres. digrado)

1. spustiti, spuščati se:
colline che digradano verso il mare griči, ki se spuščajo k morju

2. pren. knjižno pojemati; bledeti

dīmidius 3 (dis in medius) „po sredi razdeljen“, polovičen, pol (česa); klas. le v zvezi s subst. pars: d. pars Pl., Ci., C., Lucr., O. idr. polovica, dimidiae partes Ci.; z gen.: d. pars terrae Ci., terrarum Cu., exercitūs S.; pesn. in neklas. tudi v zvezi z drugimi subst.: dimidium fere spatium N. skoraj polovica poti, dimidia altitudo, crassitudo Vitr., dimidia luna Vitr., O., Plin. polmesec, d. mensis Col., dimidium vectigal eius, quod regi pependissent L., d. pretium Plin., crus Iuv.; (o osebah): frater meus dimidius maior est quam totus (šalj.) Ci. ep. Macr., dimidius patrum, dimidius plebis L. ki spada pol k patricijem, pol k plebejcem. — Od tod subst.
a) (redko) dīmidia -ae, f (sc. pars) polovica, pol: latitudinis Vitr., ad dimidias decoquere Plin. napol.
b) (pogosteje) dīmidium -iī, n polovica, pol: etiam dimidium censes? Pl., det in publicum dimidium Pl., mille minus quam dimidium Ca. fr., ne minus dimidium ad Trebonium perveniret Ci. ep. manj kot polovica; z gen.: d. dotis Afr. fr., horaī Lucr. fr., pecuniae Ci., animae d. meae H., d. tributi, militum L.; pogosto v abl. mensurae: Pl., Col., Q., Iuv., dimidio carius, plus, pluris Ci., d. minor C., d. maior exercitus Cu. Preg.: dimidium facti, qui coepit, habet H. (prim. ἀρχὴ δέ τοι ἥμισυ παντός) = dimidium facti est coepisse Aus.

dinguer [dɛ̃ge] verbe intransitif, familier pasti (padem)

envoyer dinguer ostro, brezobzirno zavrniti, poslati k vragu

dioecēsis -is, acc. -in, f (gr. διοίκησις)

1. upravni okraj (območje, ki je spadalo k provinci in je imelo za poglavarja istega namestnika): Ci. ep.

2. v cesarstvu zveza provinc pod enim poglavarjem: Amm., Cod. Th.

3. v cerkveni lat.
a) škofija: Sid.
b) župnija: Sid.

dire*² [dir] verbe transitif reči, praviti, povedati; govoriti; pripovedovati; brati (mašo); izraziti, trditi; imenovati; sporočiti, svetovati; ukazati; meniti; naznaniti

en dire k temu reči, meniti
à vrai dire, à dire vrai po resnici, odkrito povedano; pravzaprav
à ce qu'on dit menda
aussitôt dit, aussitôt fait rečeno storjeno
autrement dit z drugimi besedami
pour ainsi dire, (familier) comme qui dirait tako rekoč, (tako) nekako
pour tout dire kratko in malo, skratka
proprement dit natančno vzeto, pravzaprav
sans dire mot brez besede
disons (commerce) z besedami
disons-le priznajmo (si) to
dis, dites? kajnèda?
vous dites? kako, prosim?
dites donc! čujte vi!
à qui le dites-vous? komu (vendar) to pripovedujete? (= to vem dobro iz lastne izkušnje)
dit-on (tako) pravijo, baje, menda
c'est beaucoup dit to mnogo pomeni
c'est (bien) dit, voilà qui est dit! velja! soglašam!
c'est bientôt dit to je lahko reči
cela en dit long! to da soditi o ostalem, o ostalem si lahko mislimo!
cela ne me dit rien to mi nič ne pomeni
si le cœur vous en dit če bi radi, če se vam hoče ali ljubi
vous en dites (de belles, de torttes les couleurs) česa ne poveste!
vous l'avez dit tako je (to)
c'est tout, cela dit tout s tem je vse povedano, temu ni kaj dodati (reči)
tout n'est pas encore dit to še ni vse
ce qui est dit est dit pri tem ostane
il n'y a pas à dire proti temu ni kaj reči
ce n'est pas à dire (pour cela) s tem ni rečeno, to še ne pomeni, da
qu'est-ce à dire? kaj se to pravi, kaj pomeni to?
je me suis laissé dire que ... slišal sem (ne da bi preveč verjel), da
je ne vous le fais pas dire saj sami uvidite, prizna(va)te!
cela vous plait à dire vi se šalite, tega ne mislite resno
ce n'est pas pour dire mais oprostite, nočem se vtikati, toda ...
(et) dire que ... (in) če pomislimo, da ...
pour mieux dire, disons mieux bolje rečeno
c'est à dire to se pravi
cela va sans dire to se samo po sebi razume
ce sont des on dit to so prazne govorice
qu'en dira-t-on (masculin) govoričenje ljudi
dire la bonne aventure vedeževati (à quelqu'un komu)
dire l'avenir napovedati bodočnost
dire bien des choses à quelqu'un komu sporočiti prisrčne pozdrave
dire son fait, ses vérités à quelqu'un komu povedati svoje mnenje
ne dire mot ničesar ne reči, besede ne črhniti
dire un (petit) mot reči besedo
dire pis que pendre de quelqu'un zelo slabo govoriti o kom, obrekovati, obirati ga
cela veut dire to pomeni, to se pravi
cette pendule dit l'heure exacte ta ura pove točen čas
(y) avoir à dire imeti mnogo (k temu) povedati
avoir beau dire zaman govoriti
vous avez beau dire, c'est lui qui a raison zaman govorite, on ima prav
se le faire dire (dolgo) se pustiti siliti ali prositi
ne pas se le faire dire deux fois ne si tega pustiti dvakrat reči; ne se pustiti prositi
se tenir pour dit dati si dopovedati, zapomniti si kaj

dīrigō, bolje dērigō, -ere -rēxī -rēctum (dis oz. dē in regere)

I.

1.
a) na ravno spraviti (spravljati), vzravna(va)ti, uravna(va)ti: flumina Ci., Maeander direxit aquas Lucan. = je začel teči naravnost, (navim) directam tenere Auct. b. Alx. naravnost pluti, dirigere fines Ulp. (Dig.) smer meje zaznamovati, dir. finem (predikatni acc.) veterem viam regiam L., dir. regiones (lituo) Ci. strani sveta določiti (avgursko), coronam (lunin obstret) … si direxeris, virga (erit) Sen. ph., arboribus adminicula, quibus dirigantur, applicare Sen. ph.; pren.: dirigitur (argumentatio), cum proposuit aliquid, quod probaret Ci. napreduje naravnost brez ovinkov.
b) α) arhit. izravna(va)ti = ometa(va)ti: imum caelum camerarum arenā Vitr.; alterum corium mediocre dir. Vitr. drugo plast iz srednjefine malte nametati. β) pesn. z ravnimi črtami počrtati, črtati: membrana directa plumbo Cat.

2. occ.
a) (v ravni smeri) postaviti (postavljati): Pall., ad hunc … fontem ordines diriguntur … directi (naravnost) Varr., derecti in quincuncem ordines (arborum) Ci. križema postavljene (posajene) vrste, utrimque ternost direxerant gladios Cu. so zasadili tri ravne meče, ordines paribus spatiis dir. Col.
b) na ravno postaviti (postavljati), obrniti (obračati), izpeljati, napraviti, (z)graditi: derectis operibus (proti sovražnikovemu mestu) C., vicos dir. L. ravne ceste graditi, molem in adversum ventum direxit Cu., dir. stylobatam ad libellam (vodoravno) Vitr., ascensūs scalasque Vitr., aggerem Suet., castella Fl.
c) smer (po)kazati, usmerjati: cacumen dirigat ad punctorum regiones Vitr.
č) voj. v ravno vrsto postaviti: aciem C., L., T. idr., aciem contra Plin., aciem ex adverso ali iuxta portam civitatis Vulg., suos in Veientem hostem L. obrniti proti sovražniku, naves in pugnam L. ladje v bojnem redu v bitko spustiti, dir. frontem L. ravno očelje narediti, in frontem dirigi L. (o ladjah) postaviti se na čelo, directā fronte pugnare Q. v ravni čelni postavitvi; abs. postaviti se, ustopiti se, razvrstiti se: cum legiones Rom. contra direxerint T., in frontem dirigere L. (o ladjah), dir. comminus in aspectum Ap., qui (leones) dirigere nolebant Vop. v bran se postaviti.

II.

1. ravnati, naravna(va)ti, nameriti (namerjati), obrniti (obračati), kreniti k (proti) čemu: cursum N., iter secundum eas (naves) terrā C. ladje po kopnem slediti, navis iter O., vela in medio freto O., (amor) dirigit pedes O., dir. viam Cels. pot ubrati, ex eo dirigite gressus vestros Vulg. Večinoma z označeno smerjo (prim. cursus I. 5. a): cursum eo (quo) Ci., iter ad Mutinam Plancus in Ci. ep., vela ad castra Corneliana C., equum in aliquem L., currum in hostem O., ratem in (ad) ripam Cu., huc dirige gressum V., aciem (zenico) ad aliquem Cat., oculos in domum alicuius Sen. rh., oculos in aliquem, oculos in villam Sen. ph., os atque oculos eundem in locum Gell., oculos eo, quo … Lact., oculos suos ad aliquem Vulg., oculorum aciem illuc Cassian., in me omnium diriguntur oculi Sen. rh., in te omnium oculi diriguntur Hier.; refl. se dirigere ali intr. samo dirigere z in in acc. kam napotiti se, pot ubrati, kreniti, nameniti se: dir. se in Pomponii domum Val. Max., usque ad inferos … se derigere Ap., dir. per altum ad Nesida Sen. ph.; (o stvareh) samo dirigere: qua dirigit aestus Lucr.; pren.: dir. ad duas metas Varr. meriti v dva cilja.

2. occ.
a) kako orožje idr. kam nameriti, naperiti, zadegati, zagnati, zalučati, metati, ustreliti, streljati: qui Paridis direxti (kontr. = direxisti) tela manusque corpus in Aeacidae V., d. hastam in aliquem O., hastam in os, hastam in guttur, mucrones in ora Cu., virgam in alicuius oculum Val. Max., sagittas Vulg., spicula Cl. Pesn. α) z dat. smeri: hastam Ilo V. β) z abl.: hastile certo ictu V., tela Cydonio arcu H. puščice s kretskega loka spuščati, s kretskim lokom streljati, spicula dextrā O., sagittas tantā arte, ut … Suet. γ) s proleptičnim obj.: vulnera V., T., Sil. rane zadajajoče puščice.
b) pošiljko ali osebo kam usmeriti, (od)poslati: direxi duas litteras Ci. ap. Serv., dir. indumenta regia ad aliquem per aliquem Aur., eum ad sese Iul. Val.; z dat. (komu): frumenta laborantibus Iul. Val., alicui orationem Sid., affatus non alicui ullos (namreč pismeno) Cl.

3. pren.
a) kaj ravnati, naravnati, voditi: dirige vatis opus O., si direxerit cor ad eum Vulg.; intr.: ea (divinatio) … ad veritatem saepissime derigit Ci. vodi, quorum (medicorum) cum ad unam potionem sententiae direxissent Val. Max.
b) kaj na kaj, kam usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati): suas cogitationes ad aliquid Ci., animum ad aliquem Val. Max., animum in aliquem Sen. ph., totā mente in opus ipsum intentionem dir. Q., contemplationem suam ad aliquid Col., oculos mentemque ad mare dispositos directosque habere Auct. b. Afr.; od tod dirigere se (= animum, mentem) ad aliquid obrniti duha, usmeriti misli, podati se na kaj: dir. se ad imitationem Labeonis Sen. rh., se ad id, se ad ea effingenda Q.
c) der. (dir.) orationem, sermonem idr. = govor imeti, govor naperiti proti komu, govoriti, predavati: orationem ad aliquid Ci., orationem in aliquem Cu., ad iudicem omnem sermonem, ad Ciceronem principium (uvod), communes locos (stavke) in vitia Q., actionem adversus singulos Q. predavati.
č) kaj po čem uravna(va)ti, pass. tudi po čem ravnati se: spatium mensium ad hunc lunae modum (po teh luninih menah) Cu., ad libram opus Amm. (o gospodinji), vitam ad certam rationis normam Ci., haec omnia ad rationem civitatis Ci., nec haec sunt rythmicorum aut musicorum acerrimā normā derigenda Ci. se ne sme uravnati po najstrožjem pravilu ritmike in glasbe, cum … tibi ad voluntatis interpretationem meae dirigenda tua sententia fuerit L., dir. ad alicuius arbitrium fugam Vell., omnia ad exactam regulam Sen. rh., ut ad ea iudicium dirigatur Q., ad exemplum virtutum omnium mens dirigenda Q., dir. principia rerum ad famam T., ad utilitatem vitae omnia consilia factaque nostra T.; z abl. limitationis (po čem?): utilitate officium magis quam humanitate Ci., honestate … derigenda utilitas est Ci.; z adv.: ita dirigantur angiportorum divisiones Vitr., iudex officium suum ita diriget, ut … Ulp. (Dig.). — Od tod adj. pt. pf. dīrēctus, bolje dērēctus 3, adv. -ē

1. vzravnan, raven, ravne smeri, v ravno smer, naravnost idoč (leteč): cornu magis derectum C. bolj raven = manj zapognjen, non tuba directi, non cornua aeris flexi O., ordo Ci., iter Ci., C. in (pren.) iter ad laudem Ci., via Ci., directos via quinque per arcus O. naravnost skozi … , dir. capillus Vitr. gladki = neskodrani, cuspis Sil. naravnost leteča, derecto corpore Sil. s pokončnim telesom, limes, litus Mel., ut contigui magis directioresque ictus fiant Quadr. ap. Gell. da bi … bolj zadevali in bolj naravnost šli, cervorum cursus directior, vulpeculae flexuosior Ambr., in directo Varr. = in directum Sen. ph. ali per directum Plin. v ravno smer, ibunt directe emissiones fulgurum Vulg., directius gubernare Ci.; adv. abl. dērēctō
a) v ravno smer, naravnost: Ci.
b) naravnost = brezpogojno: Ci., Sen. ph., Icti.

2. occ.
a) vodoraven, horizontalen: trabes derectae in solo collocantur C., der. materia C. podolžno položeni hlodi, der. paries Ci. ki pravokotno seka drugo (steno).
b) navpičen, vertikalen: crates C., fossam derectis lateribus duxit C., locus … der. C. ali iugum dir. Mel. navpično strm, (Henna) ab omni aditu circumcisa atque derecta est Ci. navpično strma, directa in humum cornua Mel., derecte ad perpendiculum C.

3. pren.
a) naraven, odkritosrčen, prostodušen, preprost: percunctatio L., verba Ci. preproste, brez ovinkov, contio Iust. premi (neodvisni, direktni) govor (naspr. oratio obliqua), directe dicere Ci.
b) strog: ratio, homo Ci.

diritto¹

A) agg.

1. raven:
strada diritta ravna cesta

2. pokončen:
alla sua età è diritto come un giovanotto pri njegovih letih je še zravnan kot mladenič

3. desni (del telesa):
lato diritto desna stran

4. pravi; pošten, dober:
la diritta via prava pot

B) avv.

1. nasproti

2. naravnost (tudi pren.):
andare diritto allo scopo iti naravnost k cilju

C) m

1. lice, prava, prednja stran:
il diritto di una medaglia lice, prednja stran medalje
prendere qcn. per il suo diritto pren. znati s kom ravnati
per diritto e per traverso pren. na vse strani; na tak ali drugačen način

2. tekstil prednja stran

3. šport direktni udarec (pri tenisu)

discēdō -ere -cēssī -cēssum

I.

1. narazen iti, raziti se, razhajati se, ločiti se: Sis. ap. Non., Suet., senatus perturbatus discedit Ci., longe inter se discesserunt N., cum … diversi (na razne strani) discessissent N., ita populus ludibrio habitus discessit S., in duas partīs discedunt Numidae S., cum discedere populum iussissent tribuni L., discedunt in partes T., contionem … discedere in manipulos iubet T., in cornua d. Cu.; (o stvareh): nebula ac fumus … discedit in auras Lucr., discedit terra, caelum Ci. se odpre, toda: medium video discedere caelum V. da se oblaki pretrgavajo; discessit vomere sulcus Lucan., vident discedere montes Val. Fl.; brezos.: disceditur Ci. razidejo (ločijo) se; pren.
a) gram. in log. razhajati se = (raz)deliti se: ab uno capite in duo obliquos casus Varr., divisio, quae in tres partes discedit Q., proposita in duo genera discedunt Q.
b) politično cepiti se, razcepiti (razcepljati) se: omnis Italia animis discedit S. fr.

2. occ.
a) razkropiti se: qui (adversarii) si discessissent, maiore cum labore … bellum confecturum, cum singulos consectari cogeretur N. Kam? in silvas, ex fuga in civitates C., domos suas N.
b) (pri glasovanju v senatu) raziti (razhajati) se (pri glasovanju so senatorji vedno stopili vsak do svojega svetovalca), od tod: in aliquam sententiam d. L. h kakemu mnenju pristopiti, glasovati za … , prim.: quo (= ad quod SC) numquam ante discessum est Ci. ki se prej nikdar ni storil; naspr.: in alia omnia discedere Ci. k nasprotnemu mnenju pristopiti, povsem nasprotnega mnenja biti.

II.

1. oditi, odhajati, oddaljiti (oddaljevati) se, koga zapustiti (zapuščati); abs.: discedens ita locutus est Ci., tyrannus non discedebat longius Ci.; s sup.: cubitum d. Ci. Od kod? ab hero Pl., ab armis C. odložiti orožje, a signis C. iz bojne vrste stopiti, a Caesare C., a foribus non d. N., d. de convivio, de foro, e Gallia, e curia Ci., Capuā Ci., finibus, templo, e patria O., e medio Suet. skriti se; brezos.: a contione disceditur C. Pren. (sovražno) od koga ločiti se, odpasti, koga zapustiti, komu izneveriti se: uxor a Dolabella discessit Caelius in Ci. ep., d. a duce L., ab eo (duce) C., ab amicis Ci., numquam ab eo discessit N. nikdar ga ni zapustil; (o neživih subj.): quartana ab aliquo discedit Ci. mine, quae a te non discedit, audacia Ci., calx ab arena discedit Vitr. odstopi, squamae ex summa cute discedunt Cels. se odločijo. Redko s smerjo: tu in cubiculum discessisti Ci., d. ex castris domum C., ad urbem V., Capreas T.

2. occ. (voj.)
a) odkorakati, odmarširati, odriniti, odmakniti (odmikati) se, vzdigniti se: exercitus discessit a Tarracone C., d. a Brundisio, a Gergovia, ab Rheno, ex hibernis C., a bello atque ab hostibus C. odmakniti se z bojišča in od sovražnikov, infecta re C., infectis rebus N., ab Artemisio N.
b) (iz boja) oditi, kot zmagovalec ali premaganec iziti: superior (victor) discedit C., cum superior proelio (iz boja) discessisset N., postquam victor … discessit ab hoste H., sine detrimento d. C., quod … ab adulescentulo Caesare victus discesserat S. ker je bil podlegel … , graviter vulneratus discedit S.; d. pari proelio N. ali aequo proelio C. ali aequa manu S. ali aequo Marte L. raziti se ob neodločeni bitki; (o boju pred sodniki): superiorem d. Ci. ostati zmagovalec = dobiti pravdo, inferiorem d. Ci. izgubiti pravdo, patimini matrem victam discedere? Ci., hos pateris impune discedere? Ci., si … tanta iniuria impunita discesserit Ci. če se izmuzne … , liberatum discedere Ci., N. oproščen biti, consulum iudicio discessit probatus Ci. odstopil je ob odobravanju konzulov, d. cum gloria Ci. ep., a iudicio capitis maximā discessit gloriā N. jo je unesel; z adv.: d. non male Pl., pulchre et probe Ter. prav lepo in dobro opraviti, turpissime d. Ci. sramotno pobrati se (morati).

3. pren.
a) ločiti se = (iz)giniti, (pre)miniti: sol discedens H. zahajajoče, discessit sol Ambr., lux tarde discedere visa O., d. a vita Col. ali ex vita tamquam ex hospitio Ci. ali (v pozni lat.) samo discedere Min., Amm. ločiti se od tega sveta, preminiti, numquam ex animo meo discedit illius viri memoria Ci., hostibus spes potiundi oppidi discessit C.
b) od česa odstopiti (odstopati), s čim (od)nehati, česa ogibati se, čemu izneveriti se, kaj pustiti, (p)opustiti: d. a sua sententia C. odstopiti od svojega mnenja, ab officio, ab opere, ab oppugnatione castrorum C., a consuetudine, a voluptate, a fide et iustitia Ci., a constantia atque a mente atque a se discessit Ci. izgubil je stanovitnost in pamet in samega sebe, d. a contactu T.
c) occ. α) (o govorniku) oddaljiti se = od predmeta odstopiti, zaiti, skreniti: d. a re Ci. β) koga, kaj neupoštevati, izvzeti: quom ab hoc discessistis Ci., cum a vobis discesserim Ci. ep. izvzemši vas, a fraterno amore discessi Ci. ep.

Opomba: Sinkopirani pf. discēstī (= discessisti): Pl. Pt. pf. custodibus discessis: Caelius Antip. ap. Prisc.

discrīmen -inis, n (discernere) kar ločuje,

1. ločilo, ločnica, ločilnica, mejna črta, predel, pregrada: discrimina costis per medium quā spina dabat V. kjer je hrbtišče delilo rebra, (duo maria) cum pertenui discrimine (= Isthmo) separentur Ci., compositum discrimen (preča) erit, discrimina lauda O.; pesn.: medium quos inter et hostes discrimen murus facit O. tvori pregrado, loči, vallum, fossae … leti discrimina parva V. majhne pregrade zoper smrt, Scyllam atque Charybdim inter, utramque (apoz. k Scyllam atque Charybdim) viam (predik. k utramque) leti discrimine parvo V. katerih vsaka pot je na ozkem robu smrti, genitor … attonitus tamen est ingens discrimine parvo (sc. leti) committi potuisse nefas O. malodane smrtonosna blaznost; met.
a) oddaljenost, razdalja: aequato caelum discrimine metans Lucr., post hos aequo discrimine Pristis V.; occ. (v glasbi) interval, medglasje: (Orpheus) septem discrimina vocum pectine pulsat V. ubira sedem intervalov = brenka na liro s sedmimi strunami.
b) vmesni prostor, presledek, interval: discrimina agminum Cu., spatium discrimina fallit O.; occ. razcep, reža, špranja: ungulae bovis Col., dentium Q.

2. pren.
a) razločevanje, razloček, razlika: amabat omnes, nam discrimen non facit Luc. ap. Non., discrimen inter gratiosos civīs et fortīs Ci., omni discrimine remoto Ci., non est discrimen in vulgo Ci., Tros Tyriusque mihi nullo discrimine agetur V., sine discrimine, Poenus an Hispanus esset L., nullum discrimen habere O., tenues parvi discriminis umbrae O., experiar, deus hic, discrimine aperto, an sit mortalis O., discrimen nationum Cu., discrimen personarum Q., aetas discrimen facit Q., discrimine recti pravique Q., sine ullo sexus discrimine Suet., discrimina ordinum dignitatumque Plin. iun.
b) odločitev, odločilni trenutek: erit … res iam in discrimine Ci., ea res nunc in discrimine versatur Ci., res in discrimen adducta est, utrum … an Ci. odločiti se mora, quaerere et in discrimen agere, utrum … an Lucr. o tem odločati, in discrimen venit, an … Cu. odločiti se je moralo, in discrimine nunc est omne genus humanum, utrum … an L. zdaj je za ves človeški rod odločilno, disciplina militaris, … imperii maiestas, quae in discrimine fuerant, an ulla post hanc diem essent L., discrimen facere (z odvisnim vprašanjem) L. odločiti (odločati), haec haud in magno ponere discrimine L. temu ne pripisovati posebnega pomena, anima una dabit discrimina tanta V., discrimen belli L., Cu., pugnae Cu., proeliorum Amm.; occ. odločilni boj: extremum Ci., vehemens Cu., discrimen subire, tentare, experiri Cu., in medium discrimen ruere Cu., ultimum discrimen Vell.
c) (odločilni, razsodni) preobrat, odločilni čas, nevarnost, stiska, nuja: quo in discrimine N., in summo discrimine esse C., discrimen capitis Ci., in tanto discrimine et periculo civis Ci., extrema rei publicae discrimina Ci., cum omnium nobilium dignitas in discrimen veniret Ci. je bila na previsu, salus sociorum in periculum ac discrimen vocatur Ci. se spravlja v nevarnost in stisko, ad ipsum discrimen eius temporis Ci. prav v odločilnem trenutku nevarnega položaja, per tot discrimina rerum V., in tanto discrimine periculi L. v tako očitni nevarnosti, in ultimo discrimine vitae esse L. = pojemati, umirati, in ultimo discrimine es fortunae tuae et vitae Cu. tvoje žezlo in življenje je na skrajni točki, summae rei discrimen T., legiones in discrimen dare T. v nevarnost spraviti (spravljati).

discrīptiō (pogosto varianta k dēscrīptiō) -ōnis, f (discrībere) razdelitev, razdelba: civitatis, populi, servorum, urbis Ci., caedis atque incendiorum Ci.

discruciō -āre -āvī -ātum izmučiti, hudo (na vse načine) mučiti
a) telesno: continuo discruciabar frigore Ap.; poseb. pt. pf. discruciātus 3 izmučen, ki je prestal vsakovrstne muke: Suet., Amm., discruciatos necare Ci.
b) duševno: sollicitudines, quae … quemque discruciant Sen. ph., fortunae caecitas te pessimis periculis discruciat Ap.; refl. in med. mučiti se, moriti se, gristi se: discruciare se Pl. ap. Non., Amm., se de tali causa Ap., discrucior miser Pl., discrucior animi (loc.) Pl., Ter. ženem si k srcu, tarde percipi videt, discruciatur Ci.; discruciari z ACI: Pl., Ci. ep., Cat.

diskusij|a ženski spol (-e …) die Diskussion, -diskussion (podijska Podiumsdiskussion, stvarna Sachdiskussion)
… diskusije/ … za diskusijo Diskussions- (predmet diskusije der Diskussionsgegenstand, udeleženec diskusije der Diskussionsteilnehmer, vodja diskusije der Diskussionsleiter, vreden diskusije diskussionswürdig, osnova za diskusijo die Diskussionsgrundlage)
prijava k diskusiji die Wortmeldung
čas za diskusijo die Redezeit
seznam prijavljenih za diskusijo die Rednerliste
figurativno ostati v diskusiji auf dem Tisch bleiben

disociacijska konstanta stalna zveza
kemija (pri kemijski reakciji) ▸ disszociációs állandó
Zaradi različnih disociacijskih konstant se molekule na ta način med sabo ločijo. ▸ A különböző disszociációs állandók hatására a molekulák ily módon elválnak egymástól.
Mera za stopnjo disociacije je disociacijska konstanta (K). ▸ A disszociáció mértékegysége a disszociációs állandó (K).

dispiacere^*

A) v. intr. (tudi impers.) (pres. dispiaccio)

1. ne ugajati:
non dispiacere še kar ugajati:
lo spettacolo non mi è dispiaciuto predstava mi je bila še kar všeč

2. obžalovati, biti žal:
ti dispiace? le dispiace? vi dispiace? ti dispiacerebbe? (vljudnostne fraze) ali bi, prosim,... ?:
ti dispiacerebbe imbucarmi questa lettera? ali bi mi, prosim, vrgel pismo v nabiralnik?
se non ti dispiace, se non le dispiace (vljudnostne fraze)
se non ti dispiace, verrò da te stasera če ti je prav, če nimaš nič proti, bom prišel k tebi zvečer

B) ➞ dispiacersi v. rifl. (pres. mi dispiaccio) obžalovati, biti žal

C) m neprijetnost, nevšečnost; žalost; neprijeten dogodek; tegoba:
fare, recare, dare dispiacere a qcn. koga razžalostiti, koga prizadeti
provare, sentire dispiacere biti žalosten, prizadet:
prova un vivo dispiacere per la cattiva notizia slaba novica ga je hudo prizadela

disposé, e [dispoze] adjectif razmeščen, razpostavljen; razpoložen, pripravljen (za)

fleurs féminin pluriel disposées avec goût z okusom razmeščene cvetlice
être bien, mal disposé biti dobre, slabe volje
être bien, mal disposé pour, envers quelqu'un biti dobro, slabo razpoložen do koga, biti naklonjen, nenaklonjen komu
il est bien disposé à ton égard on ti je naklonjen
être disposé à biti pripravljen za, imeti namen za
je suis tout disposé à te rendre ce service pripravljen sem, da ti naredim to uslugo
disposé à s'enrhumer nagnjen k prehladu