Franja

Ortygia -ae, f ali (pri O.) Ortygiē -ēs, f (Ὀρτυγία ali Ὀρτυγίη iz ὄρτυξ prepelica) Ortígija = „prepeličji kraj“, „prepeličji otok“

1. otok pri Sirakuzah (sirakuški mestni predel): V., O.

2. staro (pesn.) ime otoka Delos: V., O., Pr., Plin., Pr. — Od tod adj. Ortygius 3 (Ὀρτύγιος) ortígijski: dea O. = Dēlia, Diana, boves O. (ki jih je Apolon varoval, Merkur pa mu jih ukradel); adj. v grški obl.: Ortygiē Arethusa Stat.

3. starejše ime mesta Efez: Plin.; tudi tamkajšnji log: T.

Osismī -ōrum, m Ozízmi, keltsko pleme ob obali keltske Galije (zdaj Bretagne): C. — Od tod adj. Osismicus 3 ozízmiški, ozízmijski: litora Mel.

Ossa -ae, m in f (Ὄσσα) Ósa, visoka gora v Tesaliji, južno od doline Peneja: V., Mel., Plin. (z acc. Ossam), gr. acc. Ossan: O., Pr., Sen. tr. — Od tod adj. Ossaeus 3 (Ὀσσαῖος) óški, z Óse: ursa O., rupes Lucan., Ossaei bimembres Stat. = na Osi domujoči Kentavri.

Othō -ōnis, m Óton, rim. priimek

1. L. Rōscius Otho Lucij Roscij Oton, tr. pl. l. 67; sprožil je zakon, po katerem so v gledališču vitezom odkazani sedeži v prvih 14 vrstah: Ci., Iuv.

2. M. Salvius Otho Mark Salvij Oton, rim. cesar l. 69 po Kr.: T., Iuv., Mart., Suet. — Od tod adj. Othōniānus 3 Ótonov (= cesarja Otona), ótonski: partes, duces T.

Othrys -yos, acc. -ym in -yn, m (Ὄϑρυς) Ótris, visoko in gozdnato gorovje v tesal(ij)ski pokrajini Ftiotida: V., O., Plin.; po poznejših pesnikih je to gorovje v Trakiji: Stat., Val. Fl. — Od tod adj. Othrysius 3 ótriški, ótrijski, pesn. = trákijski, tráški: pruina, orbis Mart.

Ovidius 3 Ovídij(ev), ime rim. viteškega rodu, iz katerega je najbolj znan pesnik P. Ovidius Nasō Publij Ovidij Nazon („Nosan“), roj. l. 43 v Sulmoni, umrl v Tomih ob Črnem morju l. 17 po Kr. kot pregnanec: Q., Sen. ph. Nekega drugega Ovidija omenja njegov sodobnik Mart. — Od tod adj. Ovidiānus 3 Ovídijev: Ovidianum illud: „inepta loci“ Sen. rh.

oxyporium -iī, n (gr. ὀξυπόριον) oksipórij, neko zdravilo, ki pospešuje prebavo: Plin.; prim. oxyporus 3.

pācō -āre -āvī -ātum (pāx) umiriti (umirjati), pomiriti (pomirjati): Amanum Ci., Erymanthi nemora V.; metaf.: dolorem animi aestūs Cl.; occ. evfem. podvreči, podjarmiti (podjarmljati), (u)krotiti: omnem Galliam Germaniamque C., hostem O.; pesn.: pacantur vomere silvae H. (iz)krčiti, obdelo(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. pācātus 3 umirjen, pomirjen, miren: ager male pacatus Ci., civitas male pacata Ci., provincia pacatissima Ci., nequitia pacata Ci., rex pacatus, quietus Ci., oratio pacatior (naspr. pugnacior) Ci., pacatissimae gentes Ci., pacatissimae Syriae gazae Ci., ne notā quidem ullā pacatus an hostis sit discerni ac iudicari potest Ci., quod insigne pacatorum esse consuerat C., pacatissima et quietissima pars C., pacatus orbis V., pacatum mare O., H. varno pred razbojniki, očiščeno razbojnikov, nec hospitale quicquam pacatumve satis prius auditum, quam Massiliam venere L., pacatius arvum subeant O., pacatius ingressi iter Sen. ph., res hilaris ac pacata Sen. ph., compositus et pacatus animus Sen. rh., omnia divina scripta inter se pacata consistunt Aug.; z dat.: tali viro pacatus est Ci. miren (v odnosu) do takega moža; subst. pācātum -ī, n in pl. pācāta -ōrum, n mirno ozemlje, mirna = prijateljska dežela: sine commeatu vagi milites in pacato, in hostico errent L., ex pacatis praedas agebant S., qui medius inter pacata et hostilia fluit, Danuvius ac Rhenus Sen. ph., pacatiora vitae Amm. — Adv. pācātē mirno, umirjeno, v miru: itaque ex turpissima lite in risum diffusi pacatius ad reliqua secessimus Petr.; v komp.: Aug.; v superl.: pacatissime et commodissime Aug.

Pācuvius -iī, m Pakúvij, rim. (ali osk.) moško ime. Znani so:

1. M. Pacuvius Mark Pakuvij iz Brundizija, Enijev nečak in učenec, tragiški pesnik in slikar v času druge punske vojne: Ci., H., Q., Plin. — Od tod adj. Pācuviānus 3 Pakúvijev, pri Pakúviju: ille Pacuvianus Ci., illud Pacuvianum Gell. oni Pakuvijev izrek, testudinem Pacuvianam putas? Tert.

2. Pacuvius Calavius Pakuvij Kalavij, glavar v Kapui v času druge punske vojne: L.

3. Pacuvius Labeo (Antistius) Pakuvij Labeon (Antistij), oče slovečega pravnika Antistija Labeona, tudi sam pravnik in eden od zarotnikov zoper Cezarja, umrl l. 42: Gell.

paedagōgīum -iī, n (gr. παιδαγωγεῖον)

1. vzgojna ustanova, vzgajališče, „pedagogêj(on)“ za imenitnejše sužnje (paže): Plin. iun.; pren. in evfem. = zavajanje, zapeljevanje, zapeljava: Plin., Tert., ingenuorum paedagogia Suet.

2. meton. gojenci take vzgojne ustanove, paži: quare paedagogium pretiosa veste succingitur? Sen. ph. — Od tod adj. paedagōgīānus 3 iz vzgojne ustanove (vzgajališča, pedagogeja): puer Amm. paž; subst. paedagōgīānī -ōrum, m paži: Cod. Th.

Paelīgnī -ōrum, m Pelígni, italsko pleme v Samniju: C., Ci., L.; sg. Paelīgnus -ī, m Pelígnec (kolekt.): Ca.; adj. Paelīgnus 3 pelígnijski: cohors Enn., miles O., anus H. čarovnica (ker so imeli Peligne za čarovnike).

paenitet (slabše poenitet) -ēre -uit (paene)

I. impers.

1. premalo biti, ne biti po volji komu, ne biti po godu komu, ne biti všeč, ne ugajati komu, nezadovoljen biti kdo s čim, nad čim, jeziti koga, mrziti komu, za malo se zdeti komu, odpor imeti kdo do česa, žal biti komu česa, komu za kaj, zaradi česa, (po)kesati se kdo česa; abs.: O., Prud., erravit, paenitet Ci. kesa se; z gen. rei: Vell., aetatis maxime paenitebat L. najbolj mu je bilo žal zaradi mladosti; z acc. personae: solet Dionysium, cum aliquid furiose fecit, paenitere Ci.; z acc. personae in nom. pron. n.: nihil sane esset, quod nos paeniteret Ci., id me paenitet Gell.; nav. z acc. personae in gen. rei: Pl., N., Vell., Phinea belli paenitet O., si Caesarem beneficii sui paeniteret Ci., meorum factorum numquam paenitebit Ci.; z inf.: Sen. rh., ut fortiter fecisse paeniteat Ci.; z acc. personae in inf.: non paenitet me vixisse Ci.; z ACI: ut eum paeniteat se tali virtute fuisse Ci., paenitet in postremum diem dilatum (sc. esse) certamen L.; s kavzalnim stavkom: Plin., Q. (Decl.), paenitet enim, quod … deduxisti L., Quintum paenitet, quod animum tuum offendit Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Ter., is probus (sc. est), quem paenitet, quam probus sit et frugi bonae Pl., quod, a senatu quanti fiam, minime me paenitet Ci.

2. (z nikalnico) ugajati, zadostovati, po volji biti komu, biti pri volji, zadovoljen biti: minime paenitere se virium suorum L. da jim povsem zadostujejo njihove moči, da so povsem zadovoljni s svojimi močmi, me haud paenitet earum sententiae esse L. rad se pridružujem mnenju, neque me paenitet causam A. Cluentii defendere Ci. rad zagovarjam, me haec condicio nunc non paenitet Pl. nisem nezadovoljen. —

II. personalno ne odobravati, obžalovati, kesati se; abs.: Vulg., si paenitere possim L., optimus est portus paenitenti mutatio consilii Ci., Athenienses primi paenitere coeperunt Iust., paeniturus S., tanta vis fuit paenitendi Ci. kesanja, paenitendo Ci. s kesom (kesanjem), valde ego ipsi paenitendum puto Ci. zelo se bo pač kesal; non ali haud paenitendus 3 ki ga ne gre zavreči (zaničevati), priznanja vreden: Gell., Ap., haud paenitendus magister L.; z gen. rei: paenitens consilii S., p. dimissi Demetrii Iust.; z acc. pron. n.: sapientis est nihil, quod paenitere possit, facere Ci. česar bi se mogel kesati; tudi: non vult paenitere a fornicatione sua Vell.

Paestum -ī, n (gr. tudi Ποσειδωνία) Péstum, mesto v Lukaniji, sloveče po svojih rožah in danes po svojih razvalinah (zdaj Pesto): Ci., Pr.; od tod adj. Paestānus 3 péstovski, pestánski: sinus Ci., rosae O.; subst. Paestānī -ōrum, m Pestáni, preb. Pesta: L.

Pagasae -ārum, f (Παγασαί) in Pagasa -ae, f: Mel. in Pagasē -ēs, f: Pr. Págaze (Págaza), primorsko mesto v Tesaliji (zdaj Volo), kjer je bila baje zgrajena ladja Argo: Val. Fl. — Od tod adj.

1. Pagasaeus 3 (Παγασαῖος) pagazájski, pagáški: sinus Mel., carina, puppis O. ali ratis Lucan. = Argo coniunx O. = Alcestis (Alkestida, Admetova žena, hči tesal(ij)skega kralja Pelia); subst. Pagasaeus -ī, m Págazec, Pagazájec, Pagažán = Jazon: O.

2. Pagasēius 3 (Παγασήιος) pagazájski, págaški: puppis Val. Fl.

3. Pagasicus 3 pagazájski, págaški: sinus Plin.

Palaemōn -ōnis, acc. -onem in (pesn.) -ona, m (Παλαίμων) Palájmon (Palémon)

1. morski bog, prej Melicerta (gl. Melicerta): Ci., V., O. — Od tod adj. Palaemonius 3 (Παλαιμόνιος) palájmonski, palajmónijski, pesn. = koríntski: Stat., Cl.

2. neki pastir: V.

3. Q. Remmius Palaemon Kvint Remij Palajmon, slovničar za časa Tiberija in Klavdija: Q., Suet.

Palaephatus -ī, m (Παλαίφατος) Palájfat, gr. pisec, avtor dela De incredibilibus; od tod adj. Palaephatius 3 Palájfatov, palajfátski: Ps.-V. (Ciris).

Palaestē -ēs, f (Παλαιστή) Palájsta, mesto v Epiru v pokrajini Haonija (zdaj Palasta): C. Od tod adj. Palaestīnus 3 palájstski, palajstínski: deae O. (= Furiae), arenae Lucan.

Palaestīna -ae, f: Plin. in Palaestīnē -ēs, f: Plin., Mel. (Παλαιστίνη) Palestína, domovina Izraelcev. Od tod adj. Palaestīnus 3 palestínski, v Palestíni, iz Palestíne: aqua O. (o Evfratu), Syrus O., Tib., liquores Stat. balzam, gens Sil.; preb. subst. Palaestīnī -ōrum, m (Παλαιστινοί) Palestín(c)i: T., O., Hier., v širšem pomenu = Sír(ij)ci: O.

Palamēdes -is, ali -ī, acc. -en: Q., m (Παλαμήδης) Palaméd, sin evbojskega kralja Navplija, iznajditelj tehtnice, mere, šaha, kock, svetilnikov, diska, grških črk ϑ, ξ, Φ, Χ (po drugih črk Δ in Υ), usmrčen pred Trojo (za njegovo smrt si je prizadeval Odisej): Varr., Ci., O., V., Plin., Corn., Hyg., Palamedis avis Mart. = žerjav. — Od tod adj. Palamēdiacus 3 (Παλαμηδιακός) Palamédov, palamédski: calculi Cass. Palamēdicus 3 (Παλαμηδικός) Palamédov, palamédski: haec crucis effigies Palamedica porrigitur Aus.

Palēs -is, f Páles, staroitalska boginja, zaščitnica pastirjev in čred: Varr. ap. Serv., V., C., Tib., Arn. idr. — Od tod adj. Palīlis -e Páles posvečen, boginje Páles (gen.): festa Tib., O., flamma O. goreča slama (zažigana na praznik boginje Pales), subst. Palīlia (Parīlia) -ium, n palílije (parílije) praznik boginje Pales, ki so ga obhajali 21. aprila (na ta dan je bil baje ustanovljen Rim); na ta dan so pastirji po končanem žrtvovanju zažigali slamo ali mrvo, gnali skozi ogenj živino in sami skakali skozenj: Varr., Ci., O. idr.; od tod adj. Palīlicius (Parīlicius) 3 palílijski (parílijski): sidus Plin. = Hiade, ker so izginjale na praznik Pales v večernem mraku.