Franja

supīnus 3 (sub, stlat. sup; prim. lat. suppus, suppāre, gr. ὕπ-τιος nazaj naslonjen, vznak: ὑπό)

1. (od spodaj) navzgor obrnjen; poseb. o rokah pri molitvi ali prošnji; ko so starodavniki molili ali prosili, namreč rok niso sklepali, ampak so jih dvigali kvišku in obračali dlani proti nebu: tendoque supinas ad caelum manus V. supinas deinde tendens manus conmilitones … orabat L., supinas manus ad caelum ac deos tendentes orantesque, ut … L., e muris supinas manus tendentes orare coeperunt Cu., caelo supinas si tuleris manus H., protendo ad genua vestra supinas manus Petr., porrigere ad aliquem supinas manus Petr., advenientem … exercitus … supinis manibus excepit velut dono deum oblatum Suet., supinus iactus L. navzgor, krožni, arborum tonsura supinior Plin. bolj navzgor, odzgoraj navzpod, (sc. vites) in supinum excisae Plin. navzgor (ali morda: zadaj).

2. nazaj sklonjen (uklonjen), nazaj upognjen, (nazaj) zapognjen, nazaj ukrivljen (zakrivljen), nazaj naslonjen, vznak ležeč: Front., Amm. idr., quid nunc supina susum caelum conspicis? Pl., motu corporis prono, obliquo, supino Ci., os Ci., ora Ci., Plin. iun., caput, cervix, vultus Q., cum supina (sc. manus) in sinistrum latus, prona in alterum fertur Q., modo versā modo supina manu gesticulatus (krileč) Petr., falx Plin., Iuv. cornua Plin. cathedra Plin. stol z upognjenim naslanjalom, naslanjač, naslonjač, palmes Mart., stertit supinus H. vznak (na hrbtu) ležeč, ubi ager cubat supinus Cels., cubat in faciem, mox deinde supinus Iuv., supinum clamosus iuvenem pater excitat Iuv. v postelji ležečega, supini cubitus Plin. ali supina iacendi positio Cael. ležanje na hrbtu; enalaga: venter supinus H. trebuh vznak ležečega.

3. (o svetu) naslonjen, po malem se dvigajoč, po malem napet, položen, poševno razširjen (razprostrt, razpotegnjen): vallis L., colles V., Tibur H., tellus, vindemia, mare Plin., solum Plin. iun., planities Amm.; subst.: per supina camporum Amm. po valovitem dvigovanju in spuščanju.

4. navzgor idoč: si haec supina perseverantibus evaseris studiis Q., supina tabulae schida Plin. kolikor mogoče dolga.

5. nazaj idoč, nazaj tekoč: nec redit in fontes unda supina suos O., fluminaque in fontes cursu reditura supino O., refracta videntur omnia converti sursumque supina reverti Lucr., carmen Mart. pesem, katere nazaj brani verzi imajo isti metrum, kot če jih beremo naprej.

6. metaf.
a) „z nazaj upognjeno glavo“, „glavo (nos) visoko noseč“ = ošaben, prevzeten, ohol, nadut: honore supinus Pers., talia tum refert supinus Mart.
b) „mlahavo (nemarno, brezdelno) naslonjen nazaj “ = nemaren, brezdelen, nedelaven, brez dela, ležeren, starejše praznovit: Dig., supinus et neglegens Sen. ph., oratores otiosi et supini Q., supinus Maecenas Iuv.; o stvareh: animus Cat., compositio Q., auris Mart., deliciae supiniores Mart.
c) kot gram. t.t. (o glagolskih oblikah, ki se s samostalniško sklonsko končnico (sklonilom) tako rekoč „nazaj naslanjajo“ na glagol) α) = namenilnik, supín: Char., Prisc. β) = glagolnik, gerúndij: Char., Prisc.

sup-peditō (sub-peditō) -āre -āvī -ātum (sub in *peditāre za nogo (= za podporo) dajati, podpirati)

I. trans. (iz)obilno (bogato, izdatno) in v podporo dati (dajati), poda(ja)ti, zraven poslati (pošiljati) (starejše doposlati (dopošiljati)), preskrbeti (preskrbovati), priskrbeti (priskrbovati): luxuriae sumptūs Pl., cibus, frumentum, populo Romano satis frumenti ex Sicilia, rem frumentariam, victum, omnium rerum abundantiam, fabulas, oratoribus copiam dicendi Ci., aperte pecunias suppeditant, domus suppeditat mihi hortorum amoenitatem Ci. ep., suppeditare otium studio Corn. posvečati, alieni ingenium suum Corn. služiti komu s svojo sprevidevnostjo (razsodnostjo, pametjo), tu patria nobis suppeditas praecepta Lucr., suppedita mihi tela Sil.; v pass.: tributo sumptūs suppeditari L., quod ipsis pecunia a rege suppeditabatur N.; brezos.: ut ei suppeditetur ad usum Ci. ep.; suppeditari aliqua re včasih = bogato (obilno) biti preskrbljen s čim: quibus rebus nos suppeditamur, eget ille Ci., vix arvis suppeditati Lucr.; pren.: quia (sc. hic homo) suppeditat nobis (sc. locum), ubi et animus … reficiatur et aures … conquiescant Ci. —

II. intr.

1. iti na roko komu, pomoči (pomagati) komu, priskočiti na pomoč komu, podpreti (podpirati) koga: si illi pergo suppeditare sumptibus Ter. podpirati koga s sredstvi (pripomočki) za zapravljanje, dajati komu sredstva (pripomočke) za zapravljanje, Ciceroni meo suppeditabis, quantum videbitur Ci. ep., quod Ciceroni suppeditas, gratum Ci. ep., suppeditabat nobis de thesauris suis Ci.; abs.: nunc iam adempta est suppeditandi facultas Ci.

2. v izobilju biti česa, zadosti biti česa, biti obilo česa, biti pri roki, biti na voljo, biti na razpolago (razpolaganje), biti na uporabo: ut tuo amori suppeditare possint sine sumptu tuo omnia haec Ter., ita gaudium gaudiis (abl.) suppeditat Pl. tako se vsipa veselje za veseljem, suppeditat omnis apparatus dicendi Ci., innumerabilitas suppeditat atomorum Ci., ne chartam quidem tibi suppeditare Ci. ep., quod multitudo suppeditabat, aliquot validas cohortes in castris … reliquerant L., (sc. quadriremis) defendebatur egregie, quoad tela suppeditarunt L., nec consilium nec oratio suppeditat L., longe flumina suppeditant Lucr.; suppeditare re imeti obilo česa, biti bogat (bogato založen) s čim, obilovati s čim: quibus (sc. rebus) nos suppeditamur, eget ille Ci.; suppeditat z inf. = mogoče biti, moči se: dicere suppeditat Lucr.

3. occ.
a) zadoščati, zadostovati, zaleči: quae suppeditent et ad cultum et ad victum Ci., manubiae … vix in fundamenta suppeditavere L.; poseb. vita suppeditat (alicui) življenje biti na voljo komu = biti kdo še živ, kdo še naprej (dalje) živeti: si vita suppeditasset, consul factus esset Ci., Carbo, quoi (= cui) vita suppeditavit, est in multis iudiciis … cognitus Ci., quod si vita suppeditet T. če bom še živ(el).
b) biti pripraven (sposoben) za kaj, kos biti čemu, (z)moči (zmagati), premagati (premagovati) kaj: non queo labori suppeditare Pl.

sup-petō (sub-petō) -ere -īvī in -iī (—) (sub in petere)

I.

1. (v izobilju) biti na voljo (razpolago), biti dovolj česa, biti pri rokah, biti obilo česa, biti na uporabo: Enn. fr., Auct. b. Afr., Plin., Plin. iun. idr., id modo videndumst, ut materies suppetat scutariis Pl., cui res non suppetat, verba non desint Ci., ut cetera mihi in dicendo suppetant Ci., vereor, ne mihi crimina non suppeterent Ci., ut mihi ad remunerandum nihil suppetat praeter voluntatem Ci. ep., ne pabuli quidem satis magna copia suppetebat C., cum frumentum copiaeque aliae … largius obsessis quam obsidentibus suppeterent L., ut pro se quisque iam nec consilium sibi suppetere diceret nec … L. da si ne zna niti pomagati, neque, quo manus porrigeret, suppetebat N. in ni mogel kam (po)seči; pesn. z osebnim subj.: novis ut usque suppetas laboribus H. da boš tu za vedno nove muke, da boš izpostavljen vedno novim mukam.

2. occ. zadostovati, zadoščati, zaleči, zadosti biti česa, primeren biti za kaj, čemu, skladati (ujemati) se s čim: Vulg., Lact. idr., ut cotidianis sumptibus copiae suppetant Ci., rudis in militari homine lingua non suppetebat libertati animoque L., quibuscumque vires suppetebant ad arma ferenda L., pauper enim non est, cui rerum suppetit usus H., ut plagae quoque possint suppetere ipsae Lucr., quia non suppetunt dictis data Pl., utinam quae dicis dictis facta suppetant Pl.; pogosto vita suppetit (sc. alicui) življenje biti na voljo komu = biti kdo še živ, kdo še naprej (dalje) živeti: Auct. b. Afr., Vop., si vita suppetet Ci. če bom še živ(el), si vita longior suppetisset L., dum vita suppetit Plin. iun.; pesn. z osebnim subj.: deosque oro, ut (sc. uxor) vitae tuae superstes suppetat Pl. da pride do tega, da te preživi. —

II. prositi namesto koga: Ulp. (Dig.).

suppléer [süplee] verbe transitif dopolniti, (dopolnilno) dodati; nadomeščati; verbe intransitif doprinesti tisto, kar manjka (à quelque chose čemu), kompenzirati nezadostnost, nedostatek

si tu ne peux réunir toute la somme, je suppléerai le reste če ne moreš zbrati cele vsote, bom ostalo dodal jaz
suppléer un professeur, un juge nadomeščati profesorja, sodnika
suppléer une lacune zapolniti, zamašiti vrzel
sa bonne volonté suppléera à son manque d'initiative njegova dobra volja bo kompenzirala njegovo pomanjkljivo iniciativnost

sup-pōnō (sub-pōnō) -ere -posuī -positum (sub in pōnere)

1. pod kaj dati (dajati), deti (devati), postaviti (postavljati), položiti (polagati), podstaviti (podstavljati), podložiti (podlagati); z dat.: vitulum vaccae Varr., ova gallinis Varr., anatum ova gallinis saepe supponimus Ci., iugis tauros supponere colla coëgit O. dati tilnik pod jarem, dati se (pustiti se) vpreči, colla iube domitos oneri subponere tauros O., sarcinae ingenti cervices supponere Sen. ph., caput pedibus supposuisse ducis O., cervicemque polo (nebesni obli, nebesnemu svodu) suppositurus Atlas O., pectora fluminibus iubeor supponere O., qui caput et stomachum supponere fontibus audent H. (menda o pršni kopeli), aliquem supponere tumulo ali terrae ali humo O. pokopati, supponere terrae viperos dentes O. vsejati v zemljo, agresti fano pecus O. (po)gnati pod … , Massica si caelo suppones vina sereno H. če postaviš pod milo nebo (na jasno nebo, na vedrino, na sonce). Pogosto pt. pf. suppositus (subpositus) 3 podložen, spodaj se nahajajoč, spodaj ležeč, spodaj bivajoč ipd.: subpositā manu O., suppositas immittere corpus in undas O., suppositus stellis ursae (Ursae) O. ali Parthus suppositus plagae soliferae Sen. tr. bivajoč pod … , incedis per ignes suppositos cineri H. ki leži (še tli) pod pepelom, ubi suppositus cinerem me fecerit ardor Pr., suppostaque (gl. opombo spodaj) caelo saxa Sil. proti nebu strmeče pečine (= planine, Alpe); occ.
a) podtakniti (podtikati), dati (dajati) pod koga, kaj: tectis agrestibus ignem O., supponite civibus ignem V. = položite državljane na gorečo grmado.
b) nastaviti (nastavljati) kaj na kaj: supponunt alii cultros (sc. iugulo) V., suppositi tinguuntur sanguine cultri V., falcem supponere aristis V., Col.

2. metaf.
a) čemu kaj podstaviti (podstavljati), za podlago (osnovo) dati (dajati), vzeti (jemati) kaj za podlago (osnovo): his … rebus subiunctis suppositisque Lucr.
b) nadomestiti (nadomeščati), zamenjati (zamenjevati), substituirati: Hieras … criminibus illis pro rege se supponit reum Ci. namesto kralja prevzema obtožbe, da …
c) podvreči, podrediti: aetheraque ingenio supposuere suo O., credere vix … caelestia corpora possum arbitrio formam supposuisse tuo O., nil ita sublime est … , non sit ut inferius suppositumque deo O. podrejeno, me tibi supposui (sc. kot učenec) Pers., suppositus malis ferisque Sen. tr. izpostavljen.
d) log. podrediti (podrejati): huic generi Hermagoras partes quattuor supposuit Ci.
e) spodaj ali kar zraven postaviti (postavljati), navesti (navajati), omeniti (omenjati), dostaviti (dostavljati), pristaviti (pristavljati): rationem Ci., exempla Ci. ep.
f) zapostaviti (zapostavljati), kaj manj ceniti kot kaj: paeniteat … Latio supposuisse Samon O.
g) na mesto koga ali česa postaviti (postavljati), za namestnika dati, postaviti (postavljati): meliorem quam ego sum subpono tibi Pl., quibus in rebus ipsi interesse non possumus, in iis operae nostrae vicaria fides amicorum supponitur Ci., tum iste homo nefarius in eorum locum, quos domum suam de piratis abduxerat, substituere et supponere coepit cives Romanos Ci., impetum in eum faciunt, qui suppositus erat N., Hercule supposito sidera fulsit Atlans O., proque auro … stannum supposuisse (sc. ferebatur) Suet., in quarum (sc. mulierum) locum … iuvenes supposuit Iust.; occ. varljivo podtakniti (podtikati): Dig. idr., puerum Ter., quaerere puerum aut puellam, qui suppona(n)tur mihi Pl., fabulam petitor … peragit: puellam domi suae natam furtoque inde in domum Vergini translatam suppositam ei esse L., qui supposita persona falsum testamentum obsignandum curaverit Ci., testamenta falsa supponere Ci., patri quos daedala Circe supposita de matre nothos furata creavit V., suppostaque (gl. opombo spodaj) furto (zvijačno) Pasiphaë V., supposita cerva O., venam lacrimis supponere O. solze spremeniti v … , ipse bibebam sobria suppositā pocula victor aquā Tib. (= vodo namesto vina).
h) naje(ma)ti, (na)ščuvati: per suppositos quosdam ad saeva facinora animatum Amm.
i) zastaviti (zastavljati): de rebus non alienandis vel supponendis Dig.

Opomba: Pf. supposīvī, supposīvit: Pl.; sinkop. pt. pf. supposta: V., Sil.

surgir na dan privreti, izvirati; dvigniti se; nastati, pojaviti se

si surge alguna dificultad če se pojavi kaka težava

surprise [sürpriz] féminin presenečenje, iznenadenje, osuplost, začudenje; zbeganost; prevara; nepričakovano darilo

à ma grande surprise na moje veliko presenečenje
par surprise z nenadnim napadom; nepričakovano, iznenada, nenadoma
boîte féminin a surprise(s) škatla, iz katere skoči, če jo odpremo, groteskna figura ali kak drug nepričakovan predmet
excursion féminin surprise izlet v neznano
facteur masculin surprise faktor, element presenečenja
pochette féminin surprise vrečka sladkarij, ki vsebuje nepričakovano darilo
aller de surprise en surprise ne priti (ven) iz presenečenj
attaquer quelqu'un par surprise iznenada, nepričakovano koga napasti
causer une grande surprise povzročiti veliko presenečenje
ce m'était une surprise agréable to je bilo zame prijetno presenečenje
préparer une surprise à un enfant pour le jour de sa fête pripraviti presenečenje (darilo) otroku za njegov god
prendre par surprise presenetiti
rester muet de surprise onemeti od presenečenja, začudenja

survenir* [sürvənir] verbe intransitif nenadoma, nepričakovano, iznenada priti, nastopiti, se pojaviti; naključiti se, nenadoma se dogoditi

je serais arrivé à temps si un incident n'était survenu jaz bi bil dospel pravočasno, če se ne bi bil dogodil neprijeten dogodek
survenir au bon moment priti ob pravem času, v zaželenem trenutku

survive [səváiv]

1. prehodni glagol
preživeti (koga ali kaj); živeti dljè kot

2. neprehodni glagol
ostati pri življenju; obdržati se (npr. običaj)

to survive one's children preživeti svoje otroke
if he survives me če me bo on preživel
he did not survive his injuries podlegel je poškodbam
to survive a disaster preživeti katastrofo

svétiti svȇtīm
I. maščevati: sin sveti oca za učinjenu nepravdu
II. svetiti se maščevati se: ko se ne sveti, taj se ne posveti če se ne maščuješ, ne boš zveličan

svôjta ž svojci, svoji, sorodniki, žlahta: ako ima od -e tkogod ovdje če je kdo od sorodnikov, od žlahte tukaj

sȳcophanta (sūcophanta) -ae, m (tuj. συκοφάντης iz gr. σῦκον figa, smokva in φαίνω naznanjam, razkrivam) sikofánt = „ovajalec smokev“, „ovaduh tihotapcev smokev“ (tistih, ki proti prepovedi izvažajo smokve iz Atike). Beseda je menda nastala v času Solonove zakonodaje. Na področju poljedelstva je Solon od pridelkov dovolil tujcem prodajati samo olje, izvoz drugega blaga pa je prepovedal. Določil je, naj arhont kršitelje prekolne, če pa tega ni storil, je moral sam v državno blagajno plačati 100 drahem (ta zakon je bil napisan na prvi tabli Solonovega zakonika). Verjetno je bil prepovedan tudi izvoz smokev in ovaduhov, ki so prijavljali tihotapce, se je oprijel naziv „sikofanti“. Od tod

1. dobičkaželjen tožnik, spletkarski (kovaren, rovarski) obtoževalec ali obrekovalec, spletkar, kovarnik, rovar, slepar, lopov, baraba, intrigant, obrekovalec: Pl., Ter., Gell. idr.

2. metaf. včasih = zvijačen priliznjenec (prilizovalec), prislinjenec, zajedalec (zajedavec), parazit: Prud., nimis hic scitust (= scitus est) sycophanta Pl., tum sycophantae … plurumei (= plurimi) in hac urbe habitant Pl.

synchysis -is, f (tuj. σύγχυσις) zmeda, zmešnjava, zaplet, zamota, sínhiza, kot gram. t.t., če besedni red besed v stavku preveč odstopa od ustaljenega besednega reda: Char.

systȳlos -on (tuj. σύστυλος) blizustolpen (če razdalja med stolpoma (razstolpje) meri dve debelini oz. širini stebrov): species autem aedium sunt quinque, quarum ea sunt vocabula: pycnostylos, id est crebris columnis, systylos paulo remissioribus Vitr., item systylos est, in qua duarum columnarum crassitudo in intercolumnio poterit conlocari, et spirarum plinthides aeque magnae sint ei spatio Vitr., in systylo altitudo dividatur in novem et dimidiam partem, et ex eis una ad crassitudinem columnae detur Vitr., supra stylobatas columnae disponendae … sive in pycnostylo, quemadmodum pycnostyla, sive systylo aut diastylo aut eustylo Vitr., si vero systylon et monotriglyphon opus erit faciundum Vitr.

šȁliti se -īm se šaliti se: uza svaku riječ, reč se šali; ne šali se glavom; za živu glavu da se nisi šalio ne šali se, če ti je življenja mar

šè adv.

1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta

škóditi to damage, to injure, to harm, arhaično to scathe; to be noxious; to prejudice; to hurt, to be harmful (ali injurious, detrimental)

škóditi samemu sebi to discredit oneself, (figurativno) to stand in one's own light, to cut one's own throat; to cut off one's nose to spite one's face
to vam ne more škóditi that cannot hurt you, that cannot do you any harm
škóditi svojemu dobremu slovesu to compromise one's reputation
ne bi škodilo, če bi (šli...) it wouldn't be a bad idea to (go...), there would be no harm in (going...)
ne bi ti škodovalo it wouldn't do you any harm
nič ne bi škodilo, če bi to poskusil there would be no harm in trying it

škóditi (-im) imperf.

1. nuocere, danneggiare, recar danno:
škoditi zdravju nuocere alla salute
škoditi slovesu, ugledu recar danno alla reputazione, al prestigio

2. impers. pren. far male, guastare:
ne bi ti škodilo, če bi se malo učil non ti farebbe male se studiassi un po'

štȍ čèga zaim.
1. kaj, kar: što si dužan?; čega nam je nestalo?; čemu služi ova knjiga?; na što misliš?: čime se to plaća; daj amo što si donio, doneo; čega se čovjek najviše boji, ono će mu na glavu doći; čemu zeman tome i vrijeme; a što me pitaš za mal moj, ja bih rekao; što ne znaš srpski, metni ruski; za što kupio, za to i prodao; čime se nov sud napuni, na ono uvijek zaudara; što bilo kar koli; što bolje kar najbolj; štočiji -a -e čigar koli; donesi nama ako nađeš štočiju knjigu; ako bi se o tome štogdje govorilo če bi o tem kjer koli govorili; reci štogod reci kaj; što god biste o tome čuli kar koli bi o tem slišali; što gore se situacija razvija, to bolje za nas: kolikor slabše se položaj razvija, toliko je bolje za nas; trči što igda možeš teci, kolikor moreš; bilo je na sajmu štokakvih stvari na semnju so se videle različne reči, ako bi se štoko, štotko javio če bi se še kdo oglasil; mogao bi doći još štokoji zakasnjeli gost lahko bi prišel še kakšen zapozneli gost; da idu štokuda naj gredo kamor koli; čulo se o tome štošta o te z se je marsikaj slišalo
2. ki: to je onaj što je juče došao; u nas nema čovjeka što ne zna za to; to je knjiga što sam je kupio
3. vez. ker: izvinite što dolazim prekasno
4. prisl. zakaj: što nisi došao?

štȕknuti -nēm
1. izginiti, izgubiti se: on štuknu u gomilu; kad sam im se približio, oni nekud štukoše
2. pohiteti: ona se obuče i štukne na čist vazduh
3. dobiti neke (zdravstvene) motnje: meni je nešto štuknulo; zglob je ušinut, ako mu se vezice jako nategnu, kao npr. kad štukne noga sklep je zvit, če se mu vezi močno nategnejo, kot kadar je kaj narobe v nogi
4. štuknuti pameću ponoreti, zblazneti: nije ona štuknula pameću