Franja

sailer [séilə] samostalnik
jadrnica; ladja gledé na svoje plovne sposobnosti

this ship is a good (heavy) sailer ta ladja hitro (počasi) plove
fast sailer hitra jadrnica

sajast pridevnik
1. (ki vsebuje saje) ▸ kormos, koromZa ogljikovodike je značilno nepopolno gorenje, zato gorijo s svetečim in sajastim plamenom. ▸ A szénhidrogénekre jellemző a tökéletlen égés, ezért fényes és kormos lánggal égnek.

2. (umazan zaradi saj) ▸ kormosMarsikdo se še prime za gumb, ko sreča dimnikarja; tistega ta pravega, sajastega. ▸ Sokan még megfogják a gombjukat, amikor kéményseprővel találkoznak; azzal a valódival, a kormossal.

3. (o barvi) ▸ koromV sajasti in smolnato črni temi je našel grobo odejo in se z njo ovil, nato je previdno zaprl vrata in pogledal, če so oknice zaprte. ▸ A koromszínű, szurkos sötétben talált egy durva pokrócot, betakarózott vele, majd óvatosan becsukta az ajtót és megnézte, zárva vannak-e a zsaluk.

salacca f

1. pog. sardina

2. kulin. pog. slanik; prekajena riba:
sembra che abbia mangiato salacche ta je žejen kot duše v vicah

3. ekst. hrana za ubožce

4. pren. suhec

5. šalj. sablja

6. šalj. slabš. špeh

salārius 3 (sāl) sol zadevajoč, soli se tičoč, s soljo povezan, solen: annona L. letni dohodek od prodaje soli (od solnega monopola, od solnega samotrštva), Salaria via (nom. propr.): VARR., L., PLIN., SUET., T., EUTR., P. F. ali samo Salāria -ae, f: CI., MART. Solna cesta ob levem Tiberinem bregu, ki je vodila iz Rima od Kolinskih vrat v Reate (tako imenovana, ker so po njej Sabinci hodili po sol v soline pri Ostiji). Subst.

1. salārius -iī, m trgovec s slanimi ribami: MART.

2. Salāria -ae, f, gl. zgoraj.

3. salārium -iī, n pravzaprav obrok soli, solni dodatek (pridatek), solni deputat, ki so ga dobivali vojaki, pa tudi uradniki s svojim spremstvom na potovanju ali v provinci: PLIN.; pozneje se je ta obrok nadomeščal z gotovino; od tod salārium -ii, n mezda, plača, plačilo, nagrada, dnevnice: PLIN. IUN. idr., tribunorum militarium salaria PLIN., salarium ... Agricolae non dedit (sc. Domitianus) T., comites peregrinationum ... numquam salario, cibariis tantum sustentavit (sc. Tiberius) SUET.; šalj. = cena recta pravi obed, prava pojedina, prava gostija (gostba): MART.; occ. častno plačilo, častna nagrada
a) sodnikom: SEN. PH.
b) zdravniku: DIG., LAMP.
c) računovodju: SID.; annuum salarium ICTI. letna plača, letnina, salaria annua LACT. letnina ubožniških senatorjev.

Sallustius (Sālustius) 3 Salústij(ev), ime rimskega plebejskega rodu, od katerega so poseb. znani

1. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rojen l. 86 v Amiternu na Sabinskem, v mladih dneh razvpit potratnež in razkošnež, kot tribunus plebis l. 52 Ciceronov nasprotnik v Milonovi pravdi, privrženec Julija Cezarja. Ta mu je l. 49 vrnil senatorsko čast, potem ko ga je bil cenzor Apij Klavdij Pulher l. 50 izključil iz senata, menda zaradi njegovega nemoralnega življenja, dejansko pa iz političnih vzrokov. Leta 47 je bil propretor v Afriki, pozneje prokonzul v Numidiji, kjer je tako obogatel, da je po vrnitvi v Rim s pridobljenim bogastvom dal na vrtnem griču (collis hortorum) pri Solnih vratih (porta Salaria) zasaditi krasne vrtove, po njem imenovane horti Sallustiani, in zgraditi forum Sallustianum. Ko so ga Numidijci obtožili izsiljevanja, se je obsodbe rešil s Cezarjevo pomočjo. Po Cezarjevi smrti se je posvetil zgolj zgodovinopisju in izdal dela Bellum Catilinae, Bellum Iugurthinum in Historiae; zadnje delo, ki obsega pet knjig, se je ohranilo le v odlomkih. Umrl je l. 35: AUCT. B. AFR., Q., T., MART., GELL. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev, Salustija (objektni gen.), salustijánski: horti PLIN., T., sententia SEN. RH., brevitas Q., lectio GELL. Salustija (= Salustijevih spisov); subst. Sallustiānus -ī, m salústijevec, salustijánec, posnemovalec Salústija: SEN. PH.; od tod adv. Sallustiānē po salústijevsko (salustijánsko), po Salústijevo = po navadi salústijevcev (salustijáncev): PRISC.

2. Sallustius Crispus Salustij Krisp, pranečak prejšnjega in posinovljenec, v mladosti zloglasen zapravljivec in pohotnež, pozneje izvrsten trgovec, zelo darežljiv in ljubitelj lepega; vir njegovega bogastva so bili donosni rudniki in lepa posestva. Imel je velik vpliv pri cesarjih Avgustu in Tiberiju, umrl pa je l. 20. po Kr.: H., SEN. PH., T. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev: aes Sallustianum PLIN. pridobivan(a) v Salustijevih rudnikih.

3. Cn. Sallustius Gnej Salustij, prijatelj Cicerona, s katerim je šel skupaj v pregnanstvo: CI. EP.

salto¹ m

1. skakanje, skok:
fare, spiccare un salto skočiti
fare due, quattro salti pog. poskočiti, zavrteti se, zaplesati
salto nel buio pren. skok v neznano, tvegana odločitev
salto della quaglia pren. publ. nenaravno sklepanje zavezništev

2. šport skok:
salto in alto, in lungo, con l'asta skok v višino, v dolžino, s palico
salto triplo troskok
salto mortale smrtni skok
fare i salti mortali pren. lomiti si vrat, naprezati se na vso moč
fare i salti mortali dalla gioia pog. od veselja delati kozolce

3. ekst. skok; kratek obisk:
devo fare un salto in ufficio moram skočiti do pisarne

4. ekst. skok, nagel prehod; izpustitev; nagla podražitev:
a salti skokovito
salto di qualità kvalitetni skok
fare il salto šol. preskočiti razred
la traduzione ha un salto di tre righe v prevodu so izpuščene tri vrstice
tra ieri e oggi c'è stato un bel salto di temperatura med včerajšnjim in današnjim dnem je temperatura precej poskočila
questa settimana i prezzi hanno fatto un altro salto ta teden so cene spet poskočile

5. (višinska) razlika

6. kulin.
al salto pražen (jed)

sandali-gerula -ae, f (sandalium in gerere) sandalarica, sandalarka, nosilka sandal = sužnja, ki nosi sandale svoji gospodarici, kadar gre ta z doma: ducitur familia tota, vestiplica, unctor, auri custos, flabelliferae, sandaligerulae, cantrices, cistellatrices PL.

satillum (demin. satis) malo: satillum animae PL. to malo življenja, ta drobtinica življenje, ta iskrica življenja.

satiricus 3, adv. -ē (satira) satiričen, satirski, zabavljiv, posmehljiv, zbadljiv, porogljiv: satirici carminis scriptor LACT., satirica materies SID., satirici versūs (pl.) SID. (ki piše ta adj. napačno satyricus; prim. Satyricus pod Satyrus); adj. satiricē: PORPH. (pri katerem najdemo v nekaterih izdajah saturice in celo satyrice); subst. satiricus -ī, m satirik, zabavljičar, zabavljivec, zabavnik: SID. (z napačno obl. satyricus).

satrapēs -ae, acc. -ēn (CU., PLIN.), m (staroperz. beseda xšaçapāvan „varuh dežele“, gr. σατράπης) satráp, perzijski namestnik: Mardonius, satrapes regius N., Oxyartes, satrapes nobilis CU. – Polatinjeni soobl.

1. satrapa -ae, m: TER., CU. (z dat. sg. -ae), AMM., IUL. VAL., VULG.

2. satraps -apis, m: SID., N. (z gen. -apis in acc. -apem), CU. (z abl. -ape), AP. (z nom. pl. -apēs), IUL. VAL. (z abl. pl. -apibus). V pl. se ta beseda klas. sklanja le po 1. sklanjatvi (satrapae -ārum): N., CU., PLIN., VULG.

Sāturnus -ī, m (ime etr. izvora; starejša izpeljava imena iz serere, satus preko *Sēturnus [prim. stlat. Saeturnus] v Sāturnus je zgolj ljudska etim.) Satúrn, latinski bog setve in saditve (ab satu est dictus Saturnus VARR.). Ta staroitalski bog, čigar soproga je bila Ops, boginja zemlje in rodovitnosti, in so ga pozneje poistovetili z grškim Kron(os)om (Κρόνος), je bil sin Urana in Gaje, najmlajši Titan, soprog Re(j)e (Rhea), oče Jupitra in najimenitnejših božanstev; potem ko ga je Jupiter pahnil s prestola, je bil kralj v Laciju. V času njegovega vladarstva je bila baje v Italiji zlata doba. Po ljudski etim. (Κρόνος – χρόνος) je tudi bog časa: VARR., CI., V., O., H. idr., Saturni sacra dies TIB. sobota; meton. Saturnus H. planet (premičnica) Saturn = Saturni stella CI., V. ali sidus Saturni PR.; metaf. = feničanski Baal, Moloh, bog sončne vročine in uničujočega ognja: CU. – Od tod adj.

1. Sāturnālis -e satúrnski, Satúrnov: festum MACR.; nav. in klas. le kot subst. Sāturnālia -iōrum (redko -ium, dat. -ibus) n Satúrnov praznik, Satúrnova svečanost, saturnálije, staroitalski praznik, ki so ga obhajali od 17. decembra po več dni, po ljudskem verovanju v spomin na srečno obdobje Saturnove vladavine v Laciju. Ob saturnalijah so se Rimljani medsebojno obdarjali in se zabavali na pojedinah in raznih javnih veselicah; gospodarji so gostili sužnje pri svoji mizi in jim sami stregli: CA., VARR., CI. EP., L., MACR., FEST. idr., io Saturnalia, rogo mensis December est? PETR. (gl. iō). Prvi dan tega praznovanja se je imenoval Saturnalia prima L., drugi Saturnalia secunda CI. EP., tretji Saturnalia tertia CI. EP.; metaf.: vestra Saturnalia MART. = feriae Matronales (ker so na ta praznik dobivale soproge in ljubice darila, gospodinje pa so gostile svoje sužnje (gl. mātrōnālis). Preg.: non semper Saturnalia erunt SEN. PH. niso vsak dan saturnalije = ni vsak dan praznik = v nesrečo se mora človek vdati. – Od tod adj. Sāturnālicius 3 saturnálijski: tributum MART. saturnalijsko darilo = na praznik saturnalij poslano darilo, tako tudi nuces, versus MART.

2. Sāturnius 3 Satúrnov, satúrnijski: stella CI. planet (premičnica) Saturn, sidera (= Capricornus) VAL. FL., regna V. = zlati vek, zlata doba, arva, tellus V. = Italija, terra O. = Lacij (ker je Saturn tam vladal), gens O. = Italci, mons Varri IUST. (staro ime Kapitol(ij)skega griča), falx O. (pridevek, s katerim so upodabljali Saturna), Saturnius pater V. saturnijski oče = Jupiter, Saturnius domitor maris V. = Neptun, Saturnia Iuno V. Saturnijka (= Saturnova hči) Junona, virgo O. = Vesta, hči (po drugih mati) Saturna, coniux SIL. = Re(j)a (Rhea), proles (= Picus) O. Saturnov sin, „Saturnovič“, templa LUCAN., aera PERS. bronasto posodje = borno posodje (v času Saturnove vladavine še niso poznali zlata in srebra), numerus Saturnius H. ali versus Saturnius FEST. staroitalsko (okorno) pesništvo, saturnijski verz ⏑—⏑—⏑—— || —⏑—⏑—— (npr. Dabúnt malúm Metélli Naévió poétae), stagna CL. severna morja. Subst.
a) Sāturnius -iī, m Satúrnijec = Saturnov sin = α) Jupiter: O. (Metamorphoses 8, 703), CL. β) Pluton: O. (Metamorph. 5, 420).
b) Sāturnia -ae, f Satúrnija α) Satúrnijka = Saturnova hči = Junona: V., O. β) Satúrnija βα) mesto v Etruriji: L. ββ) mesto na Kapitol(ij)skem griču, ki ga je baje ustanovil Saturn (Kapitol se je sprva imenoval mons Saturnius, gl. zgoraj): VARR., V., PLIN., MIN., FEST. γ) Italija: PLIN.
c) Sāturnigena -ae, m, gl. Sāturni-gena.

sauveur [sovœr] masculin, religion odrešenik; rešitelj

sauveur de la patrie rešitelj domovine
ce médecin a été mon sauveur ta zdravnik mi je rešil življenje

savo(u)r [séivə]

1. samostalnik
dober okus, slast, tek; priokus; draž; predjed, začetna jed; (redko) duh, vonj; dišek

a savo(u)r of impertinence malce nesramnosti
a book without savo(u)r nezanimiva knjiga
to be in good savo(u)r biti na dobrem glasu

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
imeti (pri)okus po; dišati (of po)
spominjati (na); použiti, pokusiti; začiniti, napraviti okusno; dati slutiti (kaj)
arhaično posvetiti se (čemu)

this remark savo(u)rs of jealousy ta opazka diši po ljubosumnosti

scan [skæn] prehodni glagol
skandirati; pozorno, ostro, kritično motriti, gledati; skrbno raziskati; premisliti; preleteti, bežno pregledati; (televizija) snemati (slike) za prenos
neprehodni glagol
skandirati se

to scan the headlines preleteti naslovne vrste (v časopisu)
this line scans well ta stih se dobro skandira

schnöde

1. (nichtswürdig) umazan, gnusen, oduren, preklet; der schnöde Mammon ta zavrženi mamon (denar); schnöder Undank črna nehvaležnost

2. (geringschätzig) žaljiv, prezirljiv

Schwindel, der, (-s, ohne Plural)

1. Medizin omotica; vrtoglavica; an Schwindel leiden imeti vrtoglavico

2. (Betrug) goljufija, prevara; figurativ der ganze Schwindel vsa ta krama

scier [sje] verbe transitif (pre)žagati, odžagati; ločiti; familier, vieilli dolgočasiti, iti na živce (quelqu'un komu); populaire začuditi, presenetiti, sapo vzeti

scier du bois, de la pierre, du métal, des planches žagati les, kamen, kovino, deske (delati deske)
moulin masculin à scier žaga na vodi
cette nouvelle m'a scié ta novica me je zelo presenetila

screw² [skru:] prehodni glagol
pritrditi z vijakom (on na)
priviti; ojačiti, okrepiti; pritiskati, tlačiti, izkoriščati
figurativno strogo izpraševati; obračati (one's head glavo)
vrteti; zviti; nakremžiti, deformirati (obraz)
neprehodni glagol
dati se priviti
figurativno vrteti se, viti se; izvajati pritisk
figurativno biti skopuh, krvoses
šport zavrteti se v stran

to screw o.s. into s.th. figurativno vmešati (vsiliti) se v kaj
to screw a lock on the door z vijaki pritrditi ključavnico na vrata
he screws his tenants on privija, izkorišča svoje najemnike
he screwed his face into a sort of smile skremžil je obraz v nekak nasmešek
to screw one's face into wrinkles nakremžiti se
this nut screws well ta matica se dobro privija
his head is screwed (on) the right way figurativno ima glavo na pravem koncu, je bister
he screwed (a)round uneasily in his chair nemirno se je obračal na svojem stolu

sec, sèche [sɛk, sɛš] adjectif suh, izsušen, osušen, posušen (sadje); vel (listje); trpek (vino); krhek (kovina); kratek (udarec); mršav, suh (oseba); figuré rezek, oster; tesen; pičel; brezčuten; puhel; popoln (izguba); masculin suhost, suhota; agronomie suha krma; mršav človek; féminin, familier cigareta

tout sec (adverbe) točno, ravno; preprosto; le
pain masculin sec suh kruh
au pain sec ob suhem kruhu, samo ob kruhu (brez drugih jedi)
en cinq sec (populaire) v hipu, hipoma, v trenutku
fruit masculin sec posušen sadež, figuré pridanič
légumes masculin pluriel secs suha zelenjava
vin masculin sec nerezano vino
cœur masculin sec âme féminin sèche suhoparnež
feuilles féminin pluriel, figues féminin pluriel sèches suho listje, posušene smokve
raisins masculin pluriel secs rozine
mur masculin de pierres sèches zid iz kamenja brez cementa
orage masculin sec vihar brez dežja
pannef sèche okvara zaradi pomanjkanja bencina
partie féminin sèche partija brez revanše in brez odločilne partije
vins masculin pluriel secs malo sladkana, trpka vina
aussi sec (populaire) takoj, brez odlašanja, brez obotavljanja
avoir le gosier sec imeti suho grlo, biti žejen
boire sec piti čisto vino (brez primešane vode), pošteno ga piti
n'avoir plus un poil de sec močno se potiti, znojiti
avoir la dame sèche (kartanje) imeti damo brez druge karte iste barve
être, rester sec ne moči odgovoriti
(marine) courir à sec, à sec de toile pluti brez (razpetih) jader
ce boxeur frappe sec ta boksar hitro in krepko udari
être à sec (figuré) biti suh, brez cvenka
mettre ma étang à sec izsušiti ribnik
faire cul sec en buvant izpiti kaj na dušek
mettre quelque chose au sec dati, spraviti kaj na suho, nevlažno mesto
répondre sec rezko odgovoriti
regarder quelqu'un d'un œil sec (figuré) brezčutno koga gledati
traverser, passer un ruisseau à sec prekoračiti, iti čez potok, ne da bi si zmočili noge

secouer [səkwe] verbe transitif (s)tresti, otresti; pretresti (duševno); napasti, zdelati, izmučiti; priganjati, nahruliti

se secouer otresti se, pregibati se; ne mirovati; odločiti se za akcijo
secouer la salade premešati solato
secouer des tapis stresti preproge
secouer la tête zmajati z glavo
secouer quelqu'un come un prunier stresati koga, ozmerjati koga
secouer le joug (figuré) otresti se, znebiti se jarma
secouer les puces à quelqu'un pokarati, ošteti, nahruliti koga; vzpodbuditi ga k akciji
secouer ses puces (figuré) odločiti se za akcijo
cette maladie l'a bien secoué ta bolezen ga je zelo zdelala
l'autocar secoue les passagers avtobus stresa, premetava potnike
il faut toujours le secouer autrement il ne ferait rien treba ga je vedno priganjati, sicer ne bi ničesar naredil