Franja

screw-nut [skrú:nʌt] samostalnik
matica pri vijaku

script [skript]

1. samostalnik
skript, scenarij; besedilo radijske oddaje, besedilo vlog radijskih igralcev; tekst predavanja
gledališče manuskript
pravno original, izvirnik (dokumenta); rokopis, beležke; pisane črke, pisava
množina pismeni odgovori kandidata pri pismenem izpitu

script-writer pisec teksta
script-girl film dekle (tajnica), ki vodi knjigo snemanja (v filmskem ateljeju)

2. prehodni glagol
napisati scenarij po kakem tekstu

scroll [skróul]

1. samostalnik
zvitek pergamenta ali papirja; rola; tabela, seznam, popis; okrasek pri podpisu, pisavi; parafa; glava violine
arhitektura zavojica, spirala, arabeska, okraski na stebru, na zgradbi

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zviti, zmotati v obliki zvitka papirja; okrasiti z zavojicami, spiralami

scuff² [skʌf]

1. samostalnik
drsenje, podrsavanje z nogami

2. neprehodni glagol
vleči noge pri hoji; podrsavati z nogami
prehodni glagol
razgrebsti z nogami
ameriško ponositi, obrabiti; udariti

scutch [skʌč]

1. samostalnik
naprava za trenje lanu; grobi lesni odpadki, ki ostanejo pri trenju lanu

2. prehodni glagol
treti lan

scuttle¹ [skʌtl] samostalnik
(= coal-scuttle) vedro, posoda za premog pri peči; široka, plitva košara

sea-gate [sí:geit] samostalnik
navtika dohod k morju
tehnično vrata zapornice za reguliranje nivoja vode pri plimi

seat² [si:t] prehodni glagol
dati (odkazati, posaditi na, nuditi) sedež (komu); namestiti, popraviti sedež; opremiti s sedeži; popraviti (zakrpati) sedalo pri stolu, zadajšnji del hlač; namestiti na podnožje, na stojalo; montirati (stroj); izvoliti v parlament, posaditi na prestol, ustoličiti; (pasivno) sedeti, imeti (svoj) sedež
(refleksivno, arhaično) naseliti se

seated in the armchair sedeč v naslanjaču
a deeply seated error globoko ukoreninjena zmota
be seat ed! izvolite sesti!
I seated myself on... sedel sem na...
the hall was seated v dvorano so postavili stole
to be seated for 500 persons imeti 500 sedežev (o dvorani)
this hall can seat 3000 people v tej dvorani je sedežev za 3000 oseb
to seat a candidate izvoliti kandidata v parlament
the car will seat six comfortably v avtu lahko udobno sedi šest oseb
to new-seat a chair napraviti novo sedalo stolu, podplesti s slamo stol

seco pron. knjižno s seboj, pri sebi

seconde [s(ə)gɔ̃d] féminin sekunda (tudi musique); drugi razred; typographie druga korektura; druga hitrost pri avtomobilu; sekunda (pri mečevanju)

une seconde! trenutek!
billet masculin de seconde vozovnica 2. razreda
aiguille féminin des secondes sekundni kazalec
trois mètres seconde tri metre na sekundo

secoueur [səkwœr] masculin naprava pri mlatilnici za ločitev slame od zrn

secrète [səkrɛt] féminin, (religion) tiha molitev pri maši

secreteo moški spol domače šepet(anje), šušljanje; pri-, s-krivanje

sedentary [sédəntəri]

1. pridevnik (sedentarily prislov)
ki mnogo sedi, sedeč; pri čemer se mnogo sedi (o poklicu); ki ostaja na enem mestu, se ne seli (tribes plemena)

sedentary occupation opravilo, pri katerem se mnogo sedi
sedentary posture sedeči položaj

2. samostalnik
oseba, ki mnogo sedi

sedeō -ēre, sēdī, sessum (indoev. kor. *sed- sedeti; prim. skr. sad- sesti, sádas- sedež, sīdati [on] sedi, umbr. sersitu = sedeto, sersi = sēde, zeref, seref = lat. sedēns, lat. sēdēs, sedīle, sēdāre, sīdere, sella, gr. ἕζω posadim in ἕζομαι usedem se, sedam [iz *σέδω, *σέδομαι), ἕδος, ἕδρα sedež, sl. sesti, sedeti, sl. saditi, got. satjan = stvnem. sezzen = nem. setzen, got. sitan = stvnem. sizzen = nem. sitzen)

I. (o živih bitjih)

1. sedeti; abs.: lumbi sedendo mi ... dolent PL., cum tot summi oratores sedeant CI., supplex ille sedet PR.; pass. sedērī = jahati se: animalia sedentur P. VEG.; pass. brezos.: sedetur, ambulatur VARR., cum sedeatur, ambuletur GELL. Na vprašanje kje? s krajevnimi adv.: illic TER., istic PL., hic stant ambo, non sedent PL.; od Avgustove dobe naprej z abl.: carpento, sede regia, sella curuli, eburneis sellis L., equo L. EPIT., CU., MART., vehiculo CELS., humo nuda, theatro curvo O.; klas. s praep. in z abl.: PL., TER., H., PLIN. idr., in equo, in sella, in solio CI., in cubiculo L., PLIN. IUN., in vestibulo aedium L., in ara N., cornix ... in viridi garrula sedit humo O., musca in temone sedit PF.; z drugimi praep.: inter ancillas PL., pro aede Castoris CI., ad (apud) focum CI., ante focos O., ante fores TIB., per iuga V., sub arbore O., post me gradu uno H., propter murum IUST.

2. occ.
a) (kot oblastnik pri posvetovanju) sedeti, biti na posvetu, udeležiti (udeleževati) se posveta, imeti zasedanje sveta, imeti sejo, zasedati, (kot sodnik na sodnem stolu) sedeti, pri sodbi, pri (na) pravdi sedeti, imeti (voditi) sodni proces, soditi: Scaevola (sc. tribuno) in rostris sedente CI., si idcirco sedetis CI., ne eius rei causā sedisse videatur (sc. Appius) L., sedere pro tribunali PLIN. IUN., sedebant centum et octoginta iudices PLIN. IUN., iudex sedens adhuc atque audiens Q., sedebat ipse atque innocentes igne torrebat LACT.; o predsedniku: sedente Claudio T.; o (pretorjevih) prisednikih: nobis in tribunali praetoris urbani sedentibus CI., utinam sederet in consilio Pisonis CI.; o zagovorniku: incumbere advocato adversis subselliis sedenti contumeliosum Q.; o pričah: dicendo contra reum, cum quo sederit Q. Pogosto s predik. določilom: eius igitur mortis sedetis ultores CI., modo vos iidem in Aulum Gabinium iudices sedistis CI., a quibus si qui quaereret, sedissentne iudices in C. Fabricium, sedisse se dicerent CI., sedeo iudex inter filios L., sedissem forsitan unus de centum iudex in tua verba viris O., Minos sedit arbiter Orci PR., hinc iudex inter illos sedit simius PH.
b) (o blodnicah, prostitutkah, kurbah): prostat et in quaestu pro meretrice sedet O. se kurba, deluje kot kurba (blodnica).
c) (= desideo) sedeti na stranišču: MARC. (prim. sordido in loco sedere VAL. MAX.).

3. metaf. muditi se kje, bivati, osta(ja)ti, obstati: PL. idr., in oppido VARR., in villa totos dies CI. EP., Corcyrae CI. EP., sedemus desides domi L., sedit, qui timuit H. je mirno ostal doma; occ.
a) mirno, brezdelno, brezposelno sedeti, biti nedejaven, praznovati, držati roke križem, postavati: tu sedes et quiescis? CI., sedetis et oscitamini CORN., isdem consulibus sedentibus atque inspectantibus lex lata est CI.; preg.: compressis, quod aiunt, manibus sedere L.
b) pri žrtveniku kakega božanstva moleč, proseč, časteč čakati na božji izrek ali božjo pomoč (= gr. ἵζειν, ἱζάνειν): meliora deos sedet omnia poscens V., divûm amplexae simulacra sedebant V., sedet Phariae sistris operata iuvencae O. kot častilka; podobno: ad tumulum fugiam supplexque sedebo TIB., custos ad mea busta sedens PR.
c) čakati (pred vrati svoje ljubimke): frustra credula turba sedet TIB.
d) (o ženskah) sedeti doma = živeti tiho, živeti ločeno (umaknjeno, odmaknjeno) od sveta: an sedere oportuit domi virginem tam grandem ...? TER., neque sedet (sc. femina) nisi in inferiore parte aedium N.
e) (kot voj. t. t.) v vojni mirno ali brezbrižno čakati, biti miren, mirovati, biti nedejaven, ne ukrepati, taboriti, taborovati, (o)stati v taboru (ostrogu): VAL. MAX., IUST. idr., apud hostes PL., illico NAEV. FR., contra aliquem CA. FR., ad Trebiam L., Arretii ante moenia L., tam diu uno loco N., montana circum castella in armis V.; abs.: sedendo et cunctando bellum gerere L., sedendo expugnare urbem L.; preg.: vetus proverbium quod est: Romanus sedendo vincit VARR. –

II. metaf. (o neživih subj.)

1. usesti (usedati) se, posesti (posedati) se, (po)vesiti se, povesiti (povešati) se, nagniti (nagibati) se, znižati (zniževati) se: Q. idr., sederunt medio terra fretumque solo O., rupti aliqui montes tumulique sedere S. AP. ISID., sedet nebula densior campo quam montibus L., tam gravia, ut depressa sederent LUCR., sedisse immensos montes T., (sc. libra) nec hac plus parte sedet nec surgit ab illa TIB.; o jedeh, ki so se v želodcu „polegle“ in ga ne težijo: memor ... escae, quae ... tibi sederit H. ki ti je „sedla“ = teknila; occ.
a) (o krajih) znižati (zniževati) se, biti v ravnini (ravni, nižini), v ravnini se razprostirati: sedet Merania SIL., campo Nola sedet SIL., proxima pars urbis celsam consurgit in arcem mediisque sedent convallibus arva LUCAN., qua molle sedens in plana Cithaeron porrigitur STAT.
b) (o rastl.) nizko ali v širino rasti (se razrasti, se razraščati): lactuca sedens (= sessilis) MART.

2. pren. (o čustvih, strasteh) odleči (odlegati), poleči (polegati) se, umiriti (umirjati) se, ponehati (ponehavati, ponehovati), popustiti (popuščati), (u)blažiti (ublaževati) se: sedit rabies feritasque famesque STAT., his dictis sedere minae SIL.

3.
a) tičati, obtičati, zapičiti se, zariniti se, zasaditi se, zatakniti se, globoko zadeti: librataque cum sederet (sc. glans) L., clava adversi sedit in ore viri O., in scuto centum atque viginti tela sedere FL., plagam sedere cedendo arcebat O., alta sedent vulnera LUCAN., in liquido sederunt ossa cerebro O.; (o ladjah): VITR. idr., sedet carina vado O., pars sedet una ratis, pars altera pendet in undis LUCAN.; pren.: vox auribus sedens Q. vdirajoč v ušesa.
b) (o oblačilih) prilegati se, oprijeti se, opeti se, biti prijet, biti oprijet, biti opet (naspr. dissidere): toga sedet humero Q., pars togae melius sedet Q.
c) pren. α) neizbrisno osta(ja)ti, trdno stati, biti globoko vtisnjen: PLIN. IUN. idr., sedit ingenio Cressa relicta tuo O., sarcina sedet animo O. teži srce, pallor in ore sedet O. je razlita po obrazu, amati nomen in ore sedet STAT., aliquid, quod in animo fideliter sedeat SEN. PH., sedere coepit sententia haec PLIN. veljati. β) sedet (o sklepih, odlokih, ukrenitvah) trdno stoji, (za)trdno (zagotovo) je sklenjeno, trden sklep je, trdna volja je: SIL., FL. idr., idque pio sedet Aeneae V., mihi animo fixum immotumque sedet V., sedet patribus sententia pugnae V.; z inf.: VAL. FL., tunc sedet ... Mycenas ferre iter impavidum STAT.

sedžáda ž (t. sedždžade, ar.) manjša preproga, na kateri kleči musliman pri molitvi

sèdžda ž (t. sedžde, ar.) globok priklon pri molitvi, tako da se vernik s čelom in nosom dotika tal

see away prehodni glagol
spremiti (koga) pri odhodu

selàmluk m (t. selâmlyk, ar.)
1. sprejemnica za goste (v muslim. hiši)
2. moški oddelek muslimanske hiše
3. dnevna soba
4. vojaški pozdrav pri paradi ali drugi slavnosti

sell up prehodni glagol
pravno zarubiti koga, izvršiti rubežen pri kom, spraviti na boben koga
neprehodni glagol
sleng umreti

to sell up a debtor zarubiti in prodati dolžnikovo premoženje
he was sold up vse so mu zarubili in prodali